gora

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

Kaj živi pod plavajočimi ledenimi policami Antarktike, je bilo doslej ovito v skrivnost, zato so znanstveniki navdušeni nad novimi odkritji. Odpravi Schmidt Ocean Institute je prvi uspelo raziskati območje, ki je zazevalo, ko se je od ledene police odlomila ogromna ledena gora A-84. Naleteli so namreč na prijetno presenečenje – območje kar kipi od življenja. Še posebej vznemirilo jih je odkritje skupnosti 'starodavnih' spužev in koral.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Nova raziskava nekoliko miri pred črnim scenarijem, ki lahko zaradi podnebnih sprememb Evropo močno ohladi. Nenadne zaustavitve sistema termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku (AMOC) naj do konca stoletja ne bi bilo na obzorju. A pozor, to ne pomeni, da se ne more zgoditi pozneje. Poleg tega bo ta slabela, kar pa vseeno prinaša zaskrbljujoče posledice.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Okoljevarstvenike je razveselila decembrska zmaga v Italiji. Sodišče je namreč pritrdilo naravovarstvenim skupinam, ki jim je uspelo preprečiti črpanje zemeljskega plina v Severnem Jadranu, kar bi, kot trdijo, ogrozilo ranljivo delto reke Pad.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Lani je bilo na območju Triglavskega narodnega parka izrečenih 490 ukrepov glede kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku in Zakona o ohranjanju narave. Če se odpravite v dragocen, a ranljiv ekosistem, upoštevajte preprosta pravila, s katerimi pripomorete k ohranjanju slovenskega ponosa.

Ob svetovnem dnevu Zemlje se je s podpisom partnerske zaveze uradno začel projekt 'Gorski bivaki za bele vrhove'. Gre za projekt, v okviru katerega bodo pobirali odvržene pločevinke v posebne zabojnike na 14 lokacijah najbolj frekventnih planinskih sestopov po Sloveniji. Zbrane pločevinke bodo nato predelali v uporaben aluminij, iz katerega bodo izdelali bivake, ki jih bodo nato postavili v slovenskem visokogorju.

Na nekaterih delih Norveške bi se temperatura pozimi znižala za kar 30 stopinj Celzija, poleti približno za pet stopinj Celzija. V Severni Evropi razmere že zdaj niso optimalne za kmetijstvo, če pa bi se podnebje ohladilo za nekaj stopinj Celzija, bi bile zelo težke. Težava bi bila tudi z ladijskim prevozom. Po morju med Islandijo, Škotsko in Norveško danes ni ledenih gora, po ohladitvi pa bi bilo polno morskega ledu, ki bi oviral tovorni promet. Vdori hladnega zraka bi lahko pozebe v osrednjem delu Evrope povzročali celo v začetku junija, te pozebe pa bi povzročile veliko škode v sadjarstvu in v kmetijstvu nasplošno – tako bi lahko bila videti Evropa po ustavitvi severnoatlantskega morskega toka, opisuje klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa.

Balkanski biser je znova izgubil svoj sijaj. Reko Drino preplavlja na tone smeti, ki kazijo njeno podobo in predstavljajo resno ekološko grožnjo. Tudi v letu 2024 se ponavlja star problem, na katerega ekologi iz Bosne in Hercegovine opozarjajo že več let. Vsaj dvakrat na leto namreč reko Drino v mestu Višegrad povsem preplavijo smeti.

Medtem ko se število ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, viša, se veča tudi žeja elite po prestižni vodi. Prestižna voda postaja namreč vroči trend med petičneži, poroča AP. V nekaterih delavskih indijskih soseskah voda iz pip pritiče le enkrat na dan. Na drugi strani pa si najbogatejše indijske družine redno naročajo luksuzne ustekleničene vode z vseh delov sveta in za le eno steklenico namenijo dnevnico povprečnega indijskega delavca.

Britanska polarna raziskovalna ladja se je srečala z največjo ledeno goro na svetu. Ta se je namreč, kot smo že poročali, začela premikati po skoraj 40 letih. Raziskovalcem, ki so se znašli blizu fascinantne ledene gore, je tako uspelo narediti nekaj posnetkov. Neverjetno srečno naključje pa je znanstvenikom omogočilo tudi zbiranje vzorcev morske vode okoli ogromne gore.

Znanstveniki so opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati.

Japonski znanstveniki so mikroplastiko tokrat našli kar v oblakih. Prisotnost drobcenih mikroplastičnih delcev v oblakih so odkrili v okolici največje japonske gore Fudži in tudi gore Ojama. Kot svarijo raziskovalci, prisotnost mikroplastičnih delcev v oblakih, ki lahko povzroči 'plastične padavine', pomeni nevarnost za onesnaženje vsega, kar zaužijemo in popijemo.

Triglavski narodni park postaja vedno bolj obljuden. To predstavlja pritisk za dragoceni ekosistem. Zato so tu nastala mirna območja, s katerimi želijo zaščititi zavarovane redke in živalske vrste. Mirna območja so osrčje narave, ki potrebuje naravni ritem, izpostavljajo. Kaj to pomeni za obiskovalce in kakšna pravila morajo upoštevati?

Pisanih travnikov je v Sloveniji vsako leto manj. Ker so izjemnega pomena, v Sloveniji nastaja semenska banka, ki bo predstavljala varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta izgine s kakšnega območja. V njej bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Vzpostavitev semenske banke in prizadevanja za ohranitev travnikov pa so se šele začela.

Na Gorenjskem so prostovoljci poprijeli za delo in se lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Na tem območju je trenutno zabeleženih okoli 40 vrst invazivk. Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko tudi negativno vplivajo na človekovo zdravje. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Zato je prav, da se naučimo, kako odgovorno ravnati, da bi preprečili širjenje teh vrst v naravi.

Onesnažen zrak vsako leto povzroči prezgodnjo smrt najmanj 1200 otrok in mladostnikov po Evropi, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Kot opozarjajo, je Evropa otroke pustila na cedilu, saj so skoraj vsi otroci na stari celini izpostavljeni zraku, ki ne zadovoljuje standardov. Zaskrbljujoče je tudi to, da države nenehno prelagajo sprejetje ukrepov za izboljšanje zraka, ki ga dihamo vsi.

Naravno zasnežena smučišča bodo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb vedno bolj redek prizor. A umetno zasneževanje, ki ima že danes v Evropi epske razsežnosti, ima številne škodljive vplive na okolje, predvsem pa je izredno energetsko potratno.

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Svetovne medije so preplavili žalostni prizori Drine, enega izmed balkanskih biserov, ki se pri Višegradskem jezeru dobesedno utaplja v smeteh. Preverili smo, kakšno je stanje danes. Kot je pojasnil Dejan Furtula iz okoljevarstvene organizacije Eko Centar Višegrad, bo trajalo vsaj dva meseca, preden jim bo uspelo odstraniti enormno količino odpadkov, ki dušijo reko.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Na odlagališču Bhalswa v Delhiju se vzpenja kar 62-metrov visoka gora smeti. Tam večkrat izbruhnejo požari zaradi vročine in metana. Letos so se gasilci z ognjenimi zublji borili že 14-krat. Požari lahko pod kupi smeti tlijo še tedne ali mesece. To predstavlja izredno nevarnost za moške, ženske in tudi otroke, ki prečesavajo goro smeti, da bi našli predmete, ki bi bili še primerni za prodajo, zaskrbljujoče razmere opisuje CNN. V bližini živi tudi približno 200.000 prebivalcev, ki opozarjajo, da območje ni več primerno za bivanje, ampak si preprosto ne morejo privoščiti, da bi se preselili, zato nimajo druge izbire, kot da dihajo strupeni zrak in uporabljajo s toksini onesnaženo vodo.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

Območje Petrove gore nedaleč Karlovca je bilo razglašeno za prvi mednarodni park temnega neba na Hrvaškem, je sporočila hrvaška astronomska zveza. Nad Petrovo goro je nebo izjemno temno in je v jasnem vremenu možno opaziti številne zvezde. Na območju zato med drugim pričakujejo tudi razvoj t.i. astroturizma.

Fotograf Rodger Price je s ptičje perspektive posnel prelep pogled na prekrasno ledeno goro. Osupljiva struktura spominja na plavajočo zasebno plažo, ki jo obkroža turkizna voda ledene lagune.

Mikroplastika je že vsepovsod. Našli so jo v pitni vodi, rekah, najglobljih oceanih, morskih živalih, zemlji, tudi v človeku. Zdaj pa so raziskovalci ugotovili, da so z njo onesnaženi tudi najbolj oddaljeni gorski vršaci Pirenejev. Veter lahko namreč onesnaženje raznaša vsepovsod.

Te dni so ene najbolj priljubljenih plaž na jugu Jadrana povsem spremenile svoj videz. Plastenke, kanistri, tudi pnevmatike in nešteto plastičnih vrečk – vse to je namreč na peščene plaže in v pristanišča naplavilo morje. 

Ne smrdi, ne potrebuje niti vode ali kemije niti elektrike – to je 'Kakis', pridobitev na novo odprti plaži na Savi v Ljubljani. Gre za zunanje ekološko stranišče, ki je plod slovenske ideje in slovenskega razvoja. Temelji na konceptu kompostnih sanitarij, kar pomeni, da se blato lahko predela v gnojilo ali v biomaso za gretje. 'Kakisi' sicer že stojijo v več slovenskih mestih, a niso edina eko stranišča pri nas.