fotografije

Znanstveniki svarijo, da so številni svetovni ledeniki obsojeni na propad. Zemeljski plaz, ki je ta teden zasul večji del švicarske vasi, je nov opomnik in pričevalec podnebnih sprememb. Te so namreč glavni krivec za taljenje ledenikov po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se ledeniki od Alp in Andov do Himalaje in Antarktike dobesedno sesedajo.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Presunljivi prizori leta 2024, ki pričajo o tem, da so podnebne spremembe še kako resnične. Svet se je tudi letos boril z vročinskimi valovi, naravnimi katastrofami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot je voda.

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.

V malem argentinskem mestu Hilario Ascasubi se soočajo s prav posebno težavo. Mesto so 'ugrabile' papige, ki uničujejo infrastrukturo in povzročajo izpade elektrike. V mesto pa jih je pregnalo krčenje gozdov, ki jih je povzročil prav človek. Zaradi deforestacije so namreč izgubile svoj življenjski prostor, zato zdaj vire hrane in vode iščejo drugje.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

V gorovju Činling v kitajski provinci Šaanši so prvič po šestih letih opazili redkega rjavega pando, poročajo kitajski državni mediji. Kot pojasnjujejo, so rjavega pando odkrili 17. januarja s pomočjo toplotne kamere.

Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je le prepoznati, pravi direktor botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Ste že slišali za zvezdico, Ljubljano, goro in netopirja? To so sorte slovenskih zvončkov, ki v tujini in pri nas dosegajo visoke cene, saj so izredno cenjene. Za dragoceni bel šopek bi tako lahko odšteli malo premoženje, slovenski zvončki namreč stanejo več sto evrov. 'Rekorder' pa je za beli zaklad sorte 'Nova Gorica', ki je na dražbi odštel 513 evrov. Te lepotce pa si lahko ogledate prihodnji konec tedna na tradicionalnem Festivalu zvončkov v botaničnem vrtu v Ljubljani.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

Primerjava fotografije Triglavskega ledenika, ki je bila posneta pred točno stotimi leti, s fotografijo, ki so jo raziskovalci posneli letos, razkriva žalostno resničnost podnebnih sprememb. Slovenske geografe je letos na mestu Triglavskega ledenika, kjer so še lani prevrtali skoraj pet metrov globoko, pričakalo golo skalovje. Ledenik se je razpolovil na dva dela, se močno zmanjšal in stanjšal. Vprašanje časa je, kako dolgo se bomo v Sloveniji še lahko hvalili z ledenikoma.

Škorci, kmečke lastovke in mlakarice. To so ptice, ki so jih opazovalci ptic v akcijah pri nas lani najpogosteje opazili. Skupno so zabeležili kar 6000 osebkov, v celi Evropi pa so lani našteli kar 4,6 milijona ptic. Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije vse navdušence nad pticami tudi letos vabi, da se udeležijo aktivnosti ob evropskem dnevu opazovanja ptic. Ta bo potekal že ta vikend.

Na grškem Skiathosu se bohoti prelepa plaža Lalaria. Velja za eno najbolj idiličnih grških plaž, na kateri si lahko odpočijete oči na nešteto modrih odtenkih in deviško belih kamenčkih. A že več let okoljevarstveniki opozarjajo, da se plaža zaradi turistov, ki s seboj jemljejo te prepovedane spominke, uničuje. Odnašanje kamenja in peska s plaž ter obal je sicer pereč problem tudi drugje, v številnih državah 'plažnim tatovom' grozijo tako finančne kot zaporne kazni.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Svetovne medije so preplavili žalostni prizori Drine, enega izmed balkanskih biserov, ki se pri Višegradskem jezeru dobesedno utaplja v smeteh. Preverili smo, kakšno je stanje danes. Kot je pojasnil Dejan Furtula iz okoljevarstvene organizacije Eko Centar Višegrad, bo trajalo vsaj dva meseca, preden jim bo uspelo odstraniti enormno količino odpadkov, ki dušijo reko.

Obilno deževje je del reke Drine v Bosni in Hercegovini povsem preplavilo s smetmi. Fotografije prikazujejo pretresljive prizore kupov smeti, ki so se nagrmadili na gladini reke, ki je sicer znana po svoji dih jemajoči lepoti. Odpadki iz slabo urejenih odlagališč ob reki, ki so priplavali iz treh držav, so se tako ujeli pred jez lokalne hidroelektrarne in ustvarili 'umazano preprogo', ki se razteza po gladini zdaj neprepoznavne reke.

Ko pomislimo na božični čas, se spomnimo srečnih trenutkov z najbližjimi, preživljanju časa s prijatelji, iskrenih nasmehov, blišča ter veselja.

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Z nakupi daril iz druge roke, ponovne uporabe, nenovih, 'preloved 'daril pokažemo, da nam je mar za okolje, saj tako zmanjšamo porabo virov in količino odpadkov na deponijah. Darila iz ponovne uporabe nosijo svojo zgodbo, med njimi pa velikokrat najdemo prave zaklade, poudarjajo v zavodu Knof. Če se odločite, da boste nekomu podarili bolj trajnostno darilo, to ne pomeni le, da boste pobrskali med stvarmi, ki jih ne uporabljate več. Darilo, tudi če je to trajnostno ali iz ponovne rabe, dajte predvsem z mislijo na obdarovanca, da ne bo to namesto pri vas odpadek postalo pri nekomu drugemu. Poleg klasičnih že poznanih idej za domača darila in doživetja, smo zbrali še nekaj bolj posebnih alternativ, ki jih lahko najdete v centrih ponovne uporabe in trgovinah z druge roke ter med lokalnimi oblikovalci.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

V ljubljanskem Kinodvoru so podelili nagrade za najboljše kratke filme na tematiko podnebnih sprememb, ki so jih v okviru britansko-slovenskega natečaja "Keep it cool" ustvarili mladi, stari od 13 do 20 let. Prvo nagrado sta prejela kar dva filma. Film o vplivu podnebnih sprememb na Ljubljansko barje so posneli gimnazijci Gimnazije Vič, film o prevzemanju osebne odgovornosti za okoljske težave pa so posneli šolarji Osnovne šole Dolenjske toplice.

Julija so v društvu Morigenos opazili prvega novorojenega delfina v tem letu. Kot so navdušeno sporočili tedaj, so pred Piranom spremljali skupino približno 25 delfinov, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo: "Med njimi je plaval tudi drobcen novorojenček, star le nekaj dni. Na fotografiji se dobro vidijo svetle lise, ki so posledica 'zmečkane' oz. zgubane kože v obdobju, ko je bil mladiček še v maternici. Mladički se večinoma kotijo v toplem delu leta, zato upamo, da bomo v prihodnjih tednih opazili še več naraščaja." Povprašali smo, koliko novorojenih delfinov so letos že opazili v slovenski populaciji.

Kraški ovčar je naše zadnje kinološko zlato, poudarja Blaž Vehovar, umetnik, akademski slikar, kinološki sodnik in predsednik Kluba kraških ovčarjev. Pod robustno lepoto edine slovenske avtohtone pasme, se skriva čudovita in nežna kraška duša. Je pes na precepu – vzgojimo ga lahko v pastirskega ali družinskega psa. Je ena najbolj zdravih pasem, ki pa bo potrebovala našo pomoč, da je ne izgubimo. Genetski bazen je namreč ozek in vezan na Slovenijo.

Na obali Filipinov je zaradi 'želodčnega šoka', potem ko je zaužil 40 kilogramov plastičnih vrečk, poginil mlad kit. Morski biologi so bili zgroženi, ko so v njegovem želodcu našli 16 vrečk za riž in množico nakupovalnih vrečk. Objavili so tudi nazorne in pretresljive fotografije obdukcije kitovega želodca.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je zasidrana ob obali Rta Horn na skrajnem jugu Čila, je odkrila novo vrsto kita ubijalca. Kit, ki so ga poimenovali "tip D", ima drugačno obliko telesa, bolj okroglo glavo ter manjše in ožje oznake okoli očes.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".