evropska

Ko stopiš v laboratorij v Izoli, si težko predstavljaš, da tam nastaja nekaj, kar bi lahko popolnoma spremenilo način, kako gradimo stavbe. Med pipetami, mikroskopi in vzorci materialov nastaja ideja, ki zveni kot prihodnost: živa koža za stavbe. Ta inovacija je plod mednarodne, 13-članske ekipe, ki združuje strokovnjake z različnih področij: mikrobiologije, biotehnologije, materialne znanosti, kemije in informacijskih tehnologij.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Francoski land-art umetnik Bruno Doedens, ki v okviru projekta Circle4Change kolesari po Evropi in ljudem podarja sadike dreves, je obiskal tudi Novo Gorico. Od tam bo nato odrinil naprej po svoji 5000-kilometrski poti. S projektom želi opozoriti na naš odnos do narave, kjer zagovarja načelo "dajati več kot prejemati".

Nova evropska pravila naj bi omogočila, da bomo lahko potrošniki svoj telefon obdržali dlje časa. Nova pravila bi prinesla tudi okoljske koristi in manj elektronskih odpadkov. Ob tem, da bodo pametni telefoni in tablice imeli daljšo življenjsko dobo baterije in jih bo mogoče lažje razstaviti za popravilo, bodo potrošnikom najmanj sedem let po nakupu dostopna navodila za popravilo in rezervni deli. Prav tako bo moral vsak proizvajalec zagotoviti nadgradnje programske opreme in operacijskega sistema za vsaj pet let, so novosti strnili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Otroci potrebujejo varne poti v šolo in na športne aktivnosti pa v najljubše parke v mestu, da si privoščijo oddih od betona v mestih. Katera mesta v Evropi so za otroke mobilnostno najbolj zelena in varna? In kje je slovenska prestolnica? To razkriva poročilo, ki ga je objavila evropska nevladna organizacija Clean Cities.

Ornitologe je razburila odločitev Evropske Unije, da znova dovoli lov na divje grlice v Španiji, Franciji in Italiji. Divja grlica je namreč vrsta, ki je na globalni ravni še vedno zelo ranljiva in še vedno obstaja tveganje za njeno izumrtje. Lovci so to odločitev pozdravili, a društva za zaščito ptic močno nasprotujejo takšni odločitvi. Označili so jo za kratkovidno in nepremišljeno. Pod streli bo zdaj lahko padlo 132.000 grlic.

Španci na območju Galicije imajo dovolj smradu in onesnaževanja okolice. Prebivalci na območju A Limnia se namreč bojijo piti onesnaženo vodo iz lokalnih vodnjakov ali odpirati okna, saj njihove domove preplavi smrad iz bližnjih živinorejskih obratov. Zaradi intenzivne prašičereje so zdaj sprožili sodni postopek proti oblastem. Trdijo, da je, zaradi onesnaženja, ki je posledica desetletij industrijske prašičereje, življenje v njihovi skupnosti postalo nemogoče in da je celo ogroženo njihovo zdravje. To je prvič, da bo sodišče v Evropi obravnavalo primer vpliva intenzivne živinoreje na vodne vire in na človekove pravice.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Evropska unija se je v okviru Evropskega zelenega dogovora zavezala k postopnemu zmanjševanju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ko naj bi postala prva podnebno nevtralna celina. Četrtletje pred tem smo Slovenci še precej oddaljeni od zadanega cilja, še posebej, ko gre za promet. Na tem področju poleg električnih avtomobilov največji potencial predstavlja javni potniški promet, kjer je v letošnjem letu prišlo do pomembnega koraka v pravo smer.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

Temu, Shein, Wish in Amazon prodajajo igrače, ki vsebujejo nedovoljene ftalate. Nedavna raziskava danske potrošniške organizacije je namreč pokazala, da je vsaka peta analizirana plastična igrača, kupljena v priljubljenih spletnih trgovinah Temu, Wish, Shein ali Amazon, vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno za igrače v EU, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Prevelika vsebnost ftalatov je bila kar v 8 od 40 testiranih igrač, večinoma v žogah.

Kmetijski inštitut Slovenije vabi ljubitelje stročnic, ljubiteljske vrtnarje in raziskovalce, da se pridružijo novemu krogu poskusa občanskega raziskovanja projekta INCREASE – Inteligentne zbirke genskih virov stročnic za evropske agroživilske sisteme. V ospredju je raziskovanje gojenje fižola.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Na lani poplavljenih območjih naravovarstveniki pričakujejo obsežno širjenje invazivnih tujerodnih rastlin. Voda je s seboj namreč nosila dele invazivnih rastlin in zato obstaja velika verjetnost, da bodo nastala nova žarišča invazivnih rastlin. Tveganje lahko traja več let, celo desetletij, saj so nekatere med njimi zelo dolgožive.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Države EU so po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat v varstvo okolja lani vložile skupno 67 milijard evrov. To med drugim vključuje naložbe v infrastrukturo za obdelavo odpadnih voda, vozila za prevoz odpadkov in čistejšo proizvodno tehnologijo. Približno 60 odstotkov vseh teh sredstev so prispevale korporacije.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO. Svetovno poročilo o kakovosti zraka je preučilo zrak v 134 državah. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Skupina znanstvenikov in veterinarjev opozarja, da evropski, predvsem francoski, apetit po žabjih krakih ogroža dvoživke v Aziji in jugovzhodni Evropi. Pozivajo k boljši zaščiti vrst, s katerimi se najpogosteje trguje za kulinarične poslastice. Dvoživke so namreč ene izmed najpogostejših vrst na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN.

Predstavljajte si, da pridete v trgovino z oblačili. Ob nakupu vsakega kosa oblačila bi dobili zraven še njegovo zgodbo. Kdo ga je naredil? Koliko časa je oseba potrebovala za njegovo izdelavo? Iz katerega dela sveta je prišel in koliko časa je potoval na točno to trgovsko polico? Oblačila na naših izmenjevalnicah imajo še bolj zanimivo zgodbo.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Na obalo severne Španije je v zadnjih tednih naplavilo ogromno plastičnih delcev, potem ko je s tovorne ladje padel kontejner s 25 tonami plastičnih peletov. Kljub obsežni čistilni akciji, se krepijo bojazni pred okoljsko katastrofo.

Prestolnica Švedske je napovedala prepoved vstopa dizelskim in bencinskim vozilom. V središče Stockholma tako od 31. decembra 2024 ne bo več dovoljeno zapeljati z bencinarji in dizli. Ukrep uvajajo v upanju, da bo pripomogel k zmanjšanju onesnaženja v mestu. Prebivalci in obiskovalci mesta pa bodo zdaj pridobili veliko prostora za hojo in kolesarjenje.

Odpadno energijo najpogosteje najdemo v obliki presežne toplote in je stranski produkt večine industrijskih in komercialnih procesov iz tovarn, podatkovnih centrov, objektov za odpadne vode ali nakupovalnih centrov. V teh in podobnih kompleksih proizvajajo ogromne količine presežne toplote. V Evropski uniji presežna toplota znaša 2.860 TWh/y, kar skoraj ustreza skupnemu energetskemu povpraševanju EU po toploti in vroči vodi v stanovanjskih in storitvenih zgradbah. Veliko te presežne toplote bi lahko zajeli in uporabili.

Koliko zaprašenih USB-ključkov, kablov, elektronskih igrač in podobnih predmetov bi našteli, če bi temeljito obrnili vse predale v vašem domu? Ali veste, da 'nevidni e-odpadki' nanesejo 9 milijard kilogramov e-odpadkov, kar je kar ena šestina vseh e-odpadkov po vsem svetu? Lansko leto je bilo zavrženih 950 milijonov kg kablov, to je toliko kablov, da lahko z njimi 107-krat obkrožimo Zemljo. A v teh spregledanih predmetih se skriva ogromen potencial za recikliranje in celo precejšnja količina dragocenih kovin. Morda pa se vam na dan e-odpadkov le splača očistiti predale.

V središču prestolnice so dobili nenavaden obisk. Tam se je mudila gospa Pravica. Pred tem je obiskala že Pariz in Dunaj. Se sprašujete, kdo je gospa Pravica? Ogromen balon, ki ponazarja ranjeno pravico. Gospa Pravica je zabodena z mečem korporacij in ponazarja, kako velika mednarodna podjetja zaradi želje po ustvarjanju lastnega dobička lahko teptajo človekove pravice in uničujejo okolje. Namen dogodka je bil opozoriti na pomembnost nove zakonodaje Evropske unije, ki naj bi od podjetij zahtevala, da prenehajo delovati na takšen način.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Se, ko se usedete za volan svojega avtomobila, vprašate, ali bi lahko pot opravili drugače? Na kakšen planetu in lastnemu zdravju, ki nima cene, bolj prijazen način? Poznate dejanske stroške motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb?

16. septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti. O tem se je nekoč veliko več govorilo, Evropska agencija za okolje pa zdaj ugotavlja, da smo na tem področju v EU naredili pozitiven napredek. Predvsem pri zmanjševanju uporabe ozonu škodljivih snovi.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Evropski parlament je potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Nova Zelandija je kot prva država na svetu v trgovinah prepovedala plastične vrečke za sveže prehranske izdelke, kot sta sadje in zelenjava. Tako je Nova Zelandija naredila nov korak v boju proti plastičnim odpadkom za enkratno uporabo.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Zagotovo se vam je kdaj že pokvarila naprava in ste jo zamenjali za novo. A podaljšanje življenja aparatom ima številne pozitivne učinke. Popravilo aparata namesto nakupa novega prispeva k zmanjšanju količine odpadkov in negativnemu vplivu na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih. S popravilom obstoječega aparata se podaljšuje življenjska doba izdelka, kar pomeni manjše potrebe po novih surovinah in manjše obremenitve naravnega okolja.

Letošnji evropski zeleni teden, ki bo potekal do 11. junija, je posvečen doseganju sveta z neto ničelnimi emisijami. V tem času se bodo po Evropi in tudi Sloveniji zvrstili številni dogodki, vezani na zeleni razvoj. Zeleni teden je vsakoletna priložnost za razpravo o okoljski politiki EU.

Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.

V Franciji je tudi uradno začnela veljati prepoved notranjih letov na kratke razdalje. V skladu z vladnim odlokom potovanja, ki jih je možno v manj kot dveh urah in pol opraviti z vlakom, tako ne smejo biti več opravljena z letalom. Francija je prav tako omejila uporabo zasebnih letal za kratka potovanja, s ciljem, da bi naredila promet bolj zelen, trajnosten in pravičen za prebivalstvo.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Francija se je znašla v primežu suše. Obeti za poletje so vroči. Napovedujejo, da bo to poletje še bolj sušno kot lani, saj ima država še nižje ravni podzemne vode. Zaradi zgodovinsko suhe zime izsušena tla niso mogla sprejeti dovolj vode pred vročimi meseci, ki se obetajo. Še posebej prizadeta je regija v vzhodnih Pirenejih, kjer bodo razglasili krizno stanje, med ukrepi pa bo tudi prepoved prodaje bazenov.

Kljub napredku v nekaterih državah članicah EU pri zmanjševanju uporabe pesticidov ti še vedno predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje. Da bi to spremenili, je treba storiti veliko več, pozivajo. Cilji EU o ničelnem onesnaževanju predvidevajo, da bi do leta 2030 kar za polovico zmanjšali uporabo kemikalij in nevarnih pesticidov, so spomnili. Izpostavljenost pesticidom je povezana z vrsto resnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca, dihal in nevrološke bolezni ter zaostanki v razvoju pri otrocih.

Onesnažen zrak vsako leto povzroči prezgodnjo smrt najmanj 1200 otrok in mladostnikov po Evropi, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Kot opozarjajo, je Evropa otroke pustila na cedilu, saj so skoraj vsi otroci na stari celini izpostavljeni zraku, ki ne zadovoljuje standardov. Zaskrbljujoče je tudi to, da države nenehno prelagajo sprejetje ukrepov za izboljšanje zraka, ki ga dihamo vsi.

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

Marca je Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Ekologi brez meja ocenjujejo, da je nekaj korakov narejenih v pravo smer, a komisija potrošnikom še vedno ne zagotovi pravičnega dostopa do popravil, ocenjujejo. Kot izpostavljajo, bo tako še naprej zapravljala dragocene vire v naraščajoči gori nevarnih e-odpadkov: "V trenutnem geopolitičnem kontekstu je to tudi zamujena priložnost za zmanjšanje naše odvisnosti od kritičnih surovin in komponent, uvoženih iz tujine."

Plastične vrečke so desetletja ležale praktično povsod. Ob cestah, na ulicah, v rekah, morjih, kjer so med drugim dušile morsko življenje. A po letih prizadevanj okoljevarstvenih skupin so jih marsikje povsem prepovedali. Več kot 100 držav je doslej uvedlo popolno ali vsaj delno prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Rezultati pa so se, kot so optimistični raziskovalci, končno začeli kazati.