električna mobilnost

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Evropska unija se je v okviru Evropskega zelenega dogovora zavezala k postopnemu zmanjševanju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ko naj bi postala prva podnebno nevtralna celina. Četrtletje pred tem smo Slovenci še precej oddaljeni od zadanega cilja, še posebej, ko gre za promet. Na tem področju poleg električnih avtomobilov največji potencial predstavlja javni potniški promet, kjer je v letošnjem letu prišlo do pomembnega koraka v pravo smer.

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Prihajajo subvencije za električna kolesa. Država bo, če se boste odločili, da avtomobil zamenjate za kolo, primaknila 30 odstotkov. Namenjene bodo tistim, ki bodo želeli mestno električno kolo za premagovanje krajših razdalj. Namen razpisa je namreč spodbuditi uporabo koles za dnevne poti kot alternativo osebnim avtomobilom na krajših poteh. Kakšen odziv pričakujejo na ministrstvu? Kako napoved subvencioniranja e-koles vidijo v ljubljanski kolesarski mreži?

Koliko zaprašenih USB-ključkov, kablov, elektronskih igrač in podobnih predmetov bi našteli, če bi temeljito obrnili vse predale v vašem domu? Ali veste, da 'nevidni e-odpadki' nanesejo 9 milijard kilogramov e-odpadkov, kar je kar ena šestina vseh e-odpadkov po vsem svetu? Lansko leto je bilo zavrženih 950 milijonov kg kablov, to je toliko kablov, da lahko z njimi 107-krat obkrožimo Zemljo. A v teh spregledanih predmetih se skriva ogromen potencial za recikliranje in celo precejšnja količina dragocenih kovin. Morda pa se vam na dan e-odpadkov le splača očistiti predale.

Na ulicah mimo nas vsak dan drvi več električnih skuterjev, skirojev in koles. Uporaba električnih vozil zaradi okoljevarstvenih prizadevanj narašča. In čeprav je to nedvomno korak v pravo smer, se je treba zavedati, da imajo nove tehnologije tudi določena tveganja. Eno izmed takih je požarno. Tako električna vozila kot druga prevozna sredstva, gnana na elektriko, poganja električni motor, ki ga napajajo li-ionske baterije. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Stroka že išče ustrezne rešitve, ki ne bodo posegale v možnost uporabe električnih vozil, a bodo hkrati zagotavljale varnost uporabnikov.

Evropski parlament je potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.

Slovenska prestolnica se je prebila na vrh lestvice glede na dostopnost električnih vozil za souporabo. Kot je ugotovila nova raziskava, je v Ljubljani na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, s čimer je Ljubljana pristala na tretjem mestu med vsemi 42 mesti. V skupnem seštevku pa je z dobro dostopno souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev zasedla deveto mesto.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

V osmih gorenjskih občinah v teh dneh vstopajo v novo sezono enotnega sistema izposoje koles. Lani se je mreža razširila v Cerklje in Škofjo Loko, ponovno pa je zaživela tudi na Bledu. Raste tudi število uporabnikov in izposoj. V letošnji sezoni bo na 59 postajah skupaj na voljo 351 koles.

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Norveška se v boj proti onesnaženju in podnebni krizi podaja s trajnostnim javnim prometom. V Oslu bodo po ulicah v roku treh let vozili le še električni avtobusi. Kot računajo, bodo tako prvi na svetu uvedli povsem električen javni transport. Norveška prestolnica upa, da bo ta cilj dosegla do konca leta 2023 kot del svojega načrta, da do leta 2030 postane prvo mesto na svetu povsem brez emisij.

Evropski parlament je sprejel stališče o osnutku novih pravil, katerih namen je razširiti mrežo polnilnih postaj za avtomobile, tovornjake, vlake in letala na električni in vodikov pogon v Evropski uniji. Trenutno je v EU le okoli 377.000 polnilnih postaj za električna vozila, moralo pa bi jih biti vsaj še enkrat toliko, so opozorili. Nemčija je za gradnjo mreže polnilnic že zagotovila 6,3 milijarde evrov, s katerimi nameravajo po državi do leta 2030 postaviti milijon polnilnih postaj.

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford namerava povečati načrtovano proizvodnjo svojega popolnoma električnega poltovornjaka F-150 lightning (strela) na 150.000 vozil na leto, s čimer želi zadovoljiti veliko povpraševanje po tem vozilu, so sporočili iz podjetja. S proizvodnjo poltovornjakov bodo sicer začeli letos spomladi.

Slabost električnih vozil je, da traja polnjenje baterije nekoliko dlje kot "tankanje" goriva pri vozilih na pogonska goriva. A to pomeni zgolj, da bomo morali nekoliko spremeniti svoje navade in polnjenje vozila načrtovati vnaprej, tako da bomo v tem času skočili še po kakšnih opravkih. Prav s tem v mislih in po meri uporabnikov električnih vozil je Petrol v Novem mestu odprl prvo središče večstandardne polnilne infrastrukture za električna vozila ob nakupovalnem središču Supernova Qlandia. V tem najsodobnejšem polnilnem centru za električne avtomobile je prostora za osem vozil, ki jih je možno polniti na dveh ultrahitrih in treh običajnih polnilnicah.

Transportna podjetja, med njimi tudi slovenska, se vse bolj zavedajo pomena trajnosti, so pokazali rezultati raziskave proizvajalca pnevmatik Goodyear. Trajnost visoko na prednostni lestvici postavlja slabe tri četrtine vprašanih, pri tem pa jih vodijo predvsem korporativne vrednote in skrb za okolje.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti, kot so nizki stroški polnjenja, vožnja brez izpustov škodljivih snovi, konstanten navor in tiho delovanje. A prihodnost e-mobilnosti bo veliko bolj interaktivna, kot smo bili vajeni doslej. Nov Renaultov model, ki prihaja spomladi, je znanilec nove dobe, ko bo vozilo storitev.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Prihodnost mobilnosti ne pomeni zgolj novih načinov vožnje, novih pogonov in elektrifikacije. Prihodnost mobilnosti je vedno tudi oblikovalski izziv. Vključiti vse potrebne komponente v vozilo, ki šele nastaja, rešiti izzive v zvezi s polnjenjem ter hkrati poskrbeti za privlačen videz in okolju prijazen sistem, ni lahka naloga. Zato so si izvirni koncepti, kot sta Renaultova električna prototipa R5 in Morphoz, prislužili mednarodne nagrade, še preden so zapeljali na cesto.

Kako bo videti prihodnost mobilnosti, kaj pomeni energijski prehod in kako je videti življenje na t. i. pametnem otoku, se lahko že danes prepričamo na portugalskem otoku Porto Santo in francoskem otoku Belle-Île-en-Mer. Ker gre na obeh otokih za občutljive ekosisteme, želijo lokalne oblasti z energijskim prehodom zmanjšati emisije. Zato so pred tremi leti začeli izvajati projekte pametnih električnih ekosistemov.

Avstrija je cilj zmanjševanja izpustov CO2 vzela zelo resno. Po tem, ko so avgusta prvič registrirali več novih avtomobilov na hibridni in električni pogon kot takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin, do se zdaj osredotočili tudi na taksiste. Na Dunaju bodo tako kmalu vozili le še okolju prijaznejši taksiji.

Čeprav se zdi paradoksalno, so tiho delujoča električna vozila ljudem in živalim hkrati prijazna in nevarna. Neslišen motor namreč predstavlja nevarnost za pešce, saj pogosto ne morejo slišati, da se jim približuje vozilo. Zato vlagajo proizvajalci pri zasnovi električnih vozil veliko truda tudi v to, kako ustvariti zvok, ki bo učinkovito opozoril na avtomobil in bo hkrati nemoteč.

Ena od večjih skrbi pri električnih vozilih je, kam z odsluženimi akumulatorji. Čeprav se njihova življenjska doba zaradi razvoja tehnologije podaljšuje, pa po skoraj 10 letih niso več dovolj zmogljive za uporabo v električne vozilu. Toda, še zdaleč ne romajo na odpad, pač pa se za rabljene akumulatorje začne drugo življenje. S primerno predelavo jih namreč lahko uporabljamo za napajanje dvokolesnikov in številnih drugih električnih naprav.

Prodaja prvega električnega avtomobila turške proizvodnje se bo predvidoma začela konec leta 2022. Kot so poudarili v TOGG, v naslednjih dveh letih načrtujejo tudi vstop na evropski trg. Sprva bo turški e-avtomobil na voljo na nemškem trgu, nato pa naj bi se prodaja razširila po vseh evropskih trgih.

Če nameravate obiskati dvorec Rakičan v Murski Soboti, se lahko po njegovi okolici zapeljete z inovativno hibridno e-kočijo, ki konjem olajša vleko. Razvili so jo v okviru čezmejnega projekta, ki v sklopu kočijaških poti spodbuja naravi prijazen čezmejni trajnostni turizem z inovativno turistično ponudbo.

Če vas zanimajo hibridni avtomobili, ste verjetno zasledili, da proizvajalci ponujajo t. i. polne hibride in priključne hibride. Toda, kaj ti izrazi pomenijo? Kakšna je razlika med obema tipoma hibridov?

Preverili smo nekaj najpogostejših skrbi voznikov glede vzdržljivosti baterij pri električnih vozilih, kot je denimo ta, da električni avtomobil ni primeren za hladnejše podnebje. Kaj drži in kaj ne?

Med državami, ki se lahko pohvalijo, da prispevajo k hitrejši elektrifikaciji vozil in dostopnejši e-mobilnosti, je tudi Slovenija. V novomeškem Revozu namreč od decembra serijsko izdelujejo električni twingo, ki je že postal tretji najbolj prodajani električni avtomobil pri nas, odprli pa so tudi nov obrat za proizvodnjo in sestavo baterij za avtomobile.

Slovenci še vedno najbolj prisegamo na dizelska vozila, čeprav so ta najmanj prijazna do okolja. Kar polovico registriranih osebnih avtomobilov je lani namreč poganjal dizel. Toda počasi, a vztrajno se povečuje delež avtomobilov na hibridni in električni pogon. To je sicer pričakovano, saj se širi tudi ponudba, avtomobili na alternativne pogone pa postajajo vse privlačnejši in tudi cenovno dostopnejši.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

V Amsterdamu testirajo samovozeča električna plovila, ki so jih poimenovali "roboats" oziroma robotske ladje. Na rečnih kanalih nizozemske prestolnice jih nameravajo uporabljati za različne naloge, od pobiranja smeti do prevoza potnikov.

Belgija namerava še pospešiti prehod na zeleno mobilnost. Zadali so si namreč cilj, da bodo vsa poslovna vozila v tej državi od leta 2026 povsem električna. Kako nameravajo to doseči? Tudi tako, da bodo pri davčnih olajšavah za podjetja v prihodnje upoštevali zgolj električna poslovna vozila.

Si lahko predstavljate, da se v vašem kraju ne bi slišalo glasnega hrumenja avtomobilov? Takšen kotiček v Evropi že obstaja. In s tem ne mislimo na prepoved vozil, pač pa na kraj, kjer čisto vsi prebivalci uporabljajo zgolj električna vozila. Vasica Appy v departmaju Ariège na jugozahodu Francije je namreč postala prva vasica v Franciji, kjer 100 odstotkov prebivalcev uporablja električne avtomobile.

Kako izboljšati kakovost zraka v prestolnicah? V Londonu, kjer se borijo z izjemno visoko ravnijo emisij, so uvedli več različnih nizkoemisijskih con, med njimi tudi ultranizkoemisijske cone v bližini nekaterih šol. Londonski raziskovalci zdaj spremljajo zdravje otrok na teh območjih, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima onesnažen zrak na zdravje šolarjev, ki so v obdobju intenzivne rasti, in ali so takšne cone dovolj učinkovit ukrep za izboljšanje zdravja otrok.

V teh dneh po Evropi potuje karavana električnih avtomobilov, ki v sklopu projekta Alpine Pearls E-Tour ozavešča o priložnostih in pomenu trajnostne mobilnosti v turizmu. Cilj odprave bo v torek na Bledu, za katerega bo to še ena spodbuda k prehodu na trajnostne oblike mobilnosti.

Brez energije nam v sodobnem času živeti ni. To je jasno kot beli dan. Prav zaradi tega bi morali stremeti k energetski neodvisnosti ter nadomeščanju fosilnih goriv in jedrske energije z bolj trajnostnimi in obnovljivimi viri, ki bi jih morali znati tudi učinkovito izrabljati. Razmere v svetu, skupaj z našo zavestjo po ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa, nam namreč že dalj časa narekujejo pot proti zeleni transformaciji, povečevanje potreb po energiji pa od nas zahteva vse večjo energetsko učinkovitost. Kako je to videti v praksi in kako premišljeni smo Slovenci pri porabi energije?

Vlada je potrdila akcijski program za alternativna goriva v prometu, ki je podlaga za izvajanje strategije s tega področja. "Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa."

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Uporaba polnilnic za električna vozila mreže Gremo na elektriko, ki je največja v Sloveniji, s 6. majem postaja plačljiva. V družbi Elektro Ljubljana, ki upravlja z mrežo, so pojasnili, da so polnilnice povezane z visokimi stroški, ki dolgoročno ne omogočajo brezplačne uporabe. Cena polnjenja bo od ena do devet centov na minuto.

Slaba novica za lastnike električnih avtomobilov: eden največjih upravljalcev električnih polnilnic - Elektro Ljubljana - bo z majem začel zračunavati polnjenje vozil. Hkrati bodo razširili svojo mrežo polnilnic, ki zdaj šteje 118 polnilnih mest. Poznavalci so prepričani, da ta odločitev ne bo ustavila razvoja e-mobilnosti, ki je v zadnjih letih pri nas dobila velik zagon.

Hrvaška se je odločila, da bo spodbudila nakup električnih vozil in koles. Državljani in podjetja lahko tako zaprosijo za subvencijo za nakup električnega vozila ali kolesa, maksimalna višina pa je 40 odstotkov cene vozila. Ker je za tovrstne subvencije ogromno zanimanja, sredstva pa omejena, morajo tisti, ki jo želijo, pohiteti. Številni so tako že zjutraj čakali v vrstah pred okenci, v prvi uri so oddali več kot 300 prošenj.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Aston Martin je na avtosalonu v Ženevi razkril novega terenca, ki pa bo povsem električen. S tem so nakazali, da bodo tudi oni sledili svetovnemu trendu vse večje elektrifikacije vozil. Množično proizvodnjo električnega športnega terenca bodo predvidoma zagnali v treh letih.

Ena največjih slabosti električnih vozil je predolgo polnjenje baterij. Kaj če bi električne avtomobile lahko polnili tako hitro kot bencinske oziroma dizelske? Tehnološki strokovnjaki razvijajo majhne, lahke in zmogljive 'pretočne baterije', ki bi jih lahko na hitro napolnili na postajah z menjavo tekočine.

Ste kdaj računali, koliko vas stane osebno vozilo na leto? To je eden od tistih stroškov, ki jih je bolje ne računati, tako kot na primer stanovanjski kredit. Za ene je avto statusni simbol, za druge prevozno sredstvo. Slednji zagotovo veliko bolje pretehtajo vsak cent, ki ga vložijo vanj. Takšna je trojica prijateljev, ki si že leto in pol deli vozilo. Preverite njihove izračune.

Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov za čistejši prometni sektor. Ključen je predlog za 30-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in kombijih do leta 2030. Z ukrepi želijo uresničiti cilje pariškega dogovora in dvigniti konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko, pa tudi povrniti zaupanje potrošnikov po Volkswagnovi aferi.