elektrarna

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Pod obalo Normandije bo zrasla farma najmočnejših podvodnih turbin na svetu. Eden prvih komercialnih pilotnih projektov, ki izkorišča energijo plimovanja v Franciji, NH1, naj bi na tisoče domačinov oskrboval s čisto 'modro' energijo.

Pred 11-leti so v kalifornijski puščavi Mojave slavnostno odprli tedaj največjo sončno elektrarno. A zdaj njena prihodnost ni videti nič kaj sončna. Zaradi danes že zastarele tehnologije, se je našla se je pod pritiskom cenejših zelenih virov energije in pod številnimi kritikami okoljevarstvenikov, ki jo krivijo za pogin na tisoče ptic in želv.

Sončna španska Valencia bo k solarizaciji pristopila na nekoliko nenavaden način. Mesto je predstavilo načrte, po katerih bi pokopališča spremenili v največjo mestno sončno elektrarno v državi. Projekt so poimenovali RIP. Prve fotovoltaične panele so že namestili.

V občini Ajdovščina je letos zaživela prva samooskrbna sončna skupnost v državi. V Budanjah so na streho javnega objekta razgrnili sončne panele. Pridobljeno energijo pa so ponudili prav vsem zainteresiranim lokalnim prebivalcem. Zaradi odziva, ki je presegel vsa pričakovanja, so vzpostavili še več javnih sončnih streh. Trenutno je v skupnost vključenih že 185 gospodinjstev. Sončni paneli v skupni površini 5432 kvadratnih metrov in skupno močjo skoraj 700 kW zagotavljajo zanesljiv in čist vir energije, nižje položnice in prijeten občutek, da so člani skupnosti pripomogli k zmanjševanju emisij brez vpliva na kakovost življenja v njihovih domovih.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

Občina Hrastnik in Energetska zadruga Zeleni Hrastnik začenjata nov projekt pridobivanja energije iz sonca, in sicer s skupnostno elektrarno, ki bo postavljena na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik. Z novo elektrarno z zmogljivostjo 100 kilovatov želi občina dodatno okrepiti energetsko neodvisnost in trajnostni razvoj.

Zvezda Hrastnika je postalo sonce. Na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik se razprostira več kot 600 sončnih panelov, ki jih ravno zdaj prekriva snežna odeja. A sončni žarki že počasi razkrivajo pogled na prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji. Oskrbovala bo 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva gospodarska objekta. Od ostalih skupnostnih elektrarn pa se razlikuje v pomembni točki – vsi odjemalci so hkrati lastniki elektrarne, zato iz računice odpadejo večji posredniki energije.

V Rotterdamu je par dobil na prvi pogled nenavadno idejo. Odločila sta se, da bosta odprla prvo plavajočo kmetijo na svetu, ki hkrati deluje kot sončna elektrarna. To vidita kot odgovor na podnebne spremembe in način, kako zagotoviti lokalno hrano za vedno bolj naseljeno mesto tudi tam, kjer ni dovolj kmetijskih površin. Trenutno na vodi 'gojita' govedo, kmalu pa bosta odprla novo poslopje za vertikalno gojenje zelenjave.

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv, bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, opozarjajo znanstveniki. Potrebe po električni energiji pa v današnjem vse bolj tehnološko naprednem svetu zgolj rastejo. Več kot nujno je torej, da družba pospešeno preide na obnovljive vire energije. Inflacija in energetska kriza so nas znova opomnile, kako pomembno je, da smo v vseh pogledih – tudi pri energetiki – čim bolj samooskrbni. A tudi tukaj se od prihodnjega leta obetajo spremembe. Preverite, kakšne.

150 'volnenih' kosilnic oziroma 'solarnih ovc' v avstrijski prestolnici je dobilo še dodatno častno funkcijo. Simpatične živali so postale promotorke sončne energije. Iz njihove volne bodo izdelali prav posebne nogavice. Za ročno izdelane nogavice, ki na ustvarjalen način promovirajo obnovljive vire energije, pa bo treba imeti nekaj sreče. Zadeti jih bo mogoče le v nagradnih igrah.

Sončna elektrarna Prapretno je v obdobju od njenega odprtja aprila lani do konca decembra proizvedla 3014,9 megavata električne energije, kar je za osem odstotkov več od načrtovane proizvodnje, so danes sporočili iz HSE. Dodali so, da so že pristopili k izgradnji druge faze elektrarne.

V Občini Lendava so uradno začeli gradnjo pilotne geotermalne elektrarne na opuščeni plinski vrtini v Čentibi. Naložba je ocenjena na 1,2 milijona evrov, zagonski testi nove elektrarne, za katero ocenjujejo, da bo letno proizvedla 400 megavatnih ur električne energije, pa so predvideni junija.

Na Dunaju se nameravajo v bodoče ogrevati tudi s pomočjo geotermalne energije. Po trenutnih načrtih bodo z vrtanjem začeli leta 2024, geotermalna toplarna pa naj bi začela obratovati leta 2026. Po trenutnih ocenah dunajskih oblasti bi elektrarna lahko oskrbela okoli 20.000 gospodinjstev, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev. A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Občina Hrastnik je prva slovenska občina, ki je svojim občanom in občankam ponudila možnost včlanitve v energetsko zadrugo, ki bo upravljala s 300-kilovatno sončno elektrarno. Na strehi Osnovne šole Narodnega heroja Rajka jo bodo postavili letos, možnost včlanitve bodo dobili občani ter tako zmanjšali energetsko odvisnost in račune za električno energijo.

Fotovoltaika postaja vedno pomembnejša, predvsem v luči boja proti podnebnim spremembam in energetske neodvisnosti držav, nedavni konflikti z Rusijo so dvignili pomembnost in interes tako za fotovoltaiko kot tudi druge obnovljive vire. Če bi recimo del subvencij namesto proizvajalcem fosilnih goriv namenili fotovoltaiki, bi se ta prehod na čistejše vire zgodil še veliko hitreje, je prepričan dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Pojasnil nam je, kakšen mejnik je uspel njemu in sodelavcem Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča.

Družba Petrol je danes uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Partnerji Dravske elektrarne Maribor, Petrol Geo in Nafta Lendava, na lokaciji Čentiba pri Lendavi načrtujejo gradnjo pilotne geotermične elektrarne. Pooblaščenec HSE Invest je zato na Upravno enoto Lendava oddal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, gradnjo pa naj bi začeli že prihodnji mesec.

Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, tako da so vsa sredstva za letos že rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis.

Poslanci Državnega zbora so s 53 glasovi za in nobenim proti sprejeli vladno novelo zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta med drugim prinaša manjše spremembe, ki bodo omogočile pravilen prenos evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v slovenski pravni red.

Življenje v večstanovanjskem bloku ima svoje prednosti in slabosti. Ena od slabosti je tudi ta, da si posamezno gospodinjstvo ne more priklopiti sončne elektrarne in si zagotoviti energetske samooskrbe. Lahko pa po novem sončne panele najamete s pomočjo sončne skupnosti, in to brez velikih stroškov investicije.

Ko se po gozdni cesti prebijamo do visoke, osončene vasi nad dolino, postane jasno, zakaj je ravno tam, sredi gozdov, v Zavratah, nastala prva stoodstotno samooskrbna vas v Sloveniji. Tu živi 25 prebivalcev, ki so se brez težav in složno dogovorili za prelomen projekt. Zdaj pokajo od ponosa, da jim je uspelo stopiti skupaj in narediti nekaj koristnega za skupnost in okolje. Na dveh strehah je nastala sončna elektrarna, ki bo zdaj napajala šest gospodinjstev, ki bodo občutno znižala svoje položnice za električno energijo.

Državni zbor je potrdil Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji, s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V razpravi je bilo sicer v ospredju vprašanje jedrske energije, saj so koalicijske poslanske skupine podale dopolnilo o jedrski energiji. V opoziciji pa so opozorili, da dopolnilo po tihem državo zavezuje jedrski energiji. Poudarili so, da je strategija okoljski in ne energetski dokument.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Na Dunaju poleg sežigalnice odpadkov Spittelau, ki jo je zasnoval umetnik Hundertwasser, gradijo novo elektrarno "Power-to-Heat". V ogromnem grelniku vode bodo od prihodnje pomladi dalje odvečno vetrno energijo pretvorili v toploto ter z njo ogrevali gospodinjstva. Stavba bo zgrajena v Hundertwasserjevem slogu, njena streha pa bo namenjena urbanemu vrtnarjenju.

Po tem, ko so pridobili gradbeno dovoljenje je Holding slovenske elektrarne začel graditi največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Kot so sporočili iz HSE, so namreč pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za 3,036-megavatno elektrarno, ki jo bodo gradili na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku. Temeljni kamen bodo položili v začetku julija.