ekologi

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Ekologi brez meja se s projektom Krožnik 12.3 lotevajo problema odpadne hrane v restavracijah. K sodelovanju tako vabijo restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi soočajo z izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov, so sporočili. Delili pa so tudi nasvete, kako lahko sami gostje pripomorejo k manjšim zavržkom, ko si privoščijo večer v restavraciji.

Obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Statistika pa kaže, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v koš odvrgel povprečno 78 kilogramov hrane, so izračunali.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Kdaj ste nazadnje počistili svoj računalnik, mobilni telefon in tablico? Ali veste, da lahko, če izbrišete 100 GB podatkov iz svojih digitalnih naprav, prihranite toliko ekvivalenta CO2, kot če bi prevozili razdaljo med plažo v Strunjanu in ljubljanskim Vičem? Internet proizvede več emisij kot letalstvo, opozarjajo Ekologi brez meja. In če so nekoč organizirali najbolj znano čistilno akcijo pri nas Očistimo Slovenijo, zdaj pozivajo, da jo očistimo digitalnih odpadkov.

Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov letno. V primerjavi z letom 2019 to sicer pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.

Balkanski biser je znova izgubil svoj sijaj. Reko Drino preplavlja na tone smeti, ki kazijo njeno podobo in predstavljajo resno ekološko grožnjo. Tudi v letu 2024 se ponavlja star problem, na katerega ekologi iz Bosne in Hercegovine opozarjajo že več let. Vsaj dvakrat na leto namreč reko Drino v mestu Višegrad povsem preplavijo smeti.

Irsko mesto Killarney se je odločilo, da je dovolj onesnaževanja okolja s plastičnimi lončki za na pot. Tistim, ki svoj topli napitek raje pijejo na poti, so otežili uporabo skodelic za enkratno uporabo. V mestu so se spopadali s kar 23.000 porabljenimi lončki za enkratno uporabo na teden. Bilo je kot kuga, ležali so bili povsod, opisujejo pobudniki okoljske akcije.

Velenje bo na dan, ko po tradiciji otroke obišče prvi decembrski dobri mož, gostilo prav poseben dogodek, na katerem bodo opozarjali, da lahko z manjšo potrošnjo ustvarimo bogatejšo skupnost. VELEzmanjšarija, kot so poimenovali dogodek, bo priložnost, da dobite nekaj bolj trajnostnih idej za praznična darila in da se naučite kakšno bolj trajnostno spretnost. Podoben dogodek se bo v luči zmanjšanja naše potrošnje odvil tudi v Goriški knjižnici v Novi Gorici pod imenom GOzmanjšarija.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Suša na stari celini se nadaljuje in prebivalci nekaterih delov Evrope s strahom zrejo v poletje. Še vedno pomnijo lansko poletje, ko so bili deli Evrope tako izsušeni, da je bila uporaba pitne vode omejena. Najhujši obeti so za Španijo, Italijo in Francijo. Prebivalci nekaterih regij pa se že pospešeno pripravljajo za primer, če bi se sušni scenarij lanskega leta znova ponovil.

Marca je Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Ekologi brez meja ocenjujejo, da je nekaj korakov narejenih v pravo smer, a komisija potrošnikom še vedno ne zagotovi pravičnega dostopa do popravil, ocenjujejo. Kot izpostavljajo, bo tako še naprej zapravljala dragocene vire v naraščajoči gori nevarnih e-odpadkov: "V trenutnem geopolitičnem kontekstu je to tudi zamujena priložnost za zmanjšanje naše odvisnosti od kritičnih surovin in komponent, uvoženih iz tujine."

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat Zero waste občina, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Slovenija je s tem postala država z največ certiciranimi občinami. Ta certifikat so si pred tem že uspeli zagotoviti tudi na Bledu in v Gorjah, so sporočili iz Ekologov brez meja.

Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Slovenski osnovnošolci in srednješolci so tako znova napovedali boj plastičnim odpadkom v slovenskih vodah, 24 šol iz vse Slovenije je namreč tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Trenutno vzorčenja potekajo v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Litvi, na Portugalskem, v Španiji in seveda pri nas. Zdaj se širi še na druge države v Evropi.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Projektu Hrana ni za tjavendan se je letos pridružilo 160 šol in vrtcev, ki jim je z raznolikimi aktivnostmi in osveščanjem uspelo količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 30 odstotkov, ponekod pa so uspeli zavržke zmanjšati celo do 90 odstotkov.

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj niso skoraj 200 let stare stavbe preprosto porušili. A kot odgovarja arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš, je najbolj trajnostna gradnja v resnici prenova obstoječih stavb. 12 let trajajoča prenova tako dokazuje, da se lahko tudi iz objektov, ki so na prvi pogled že odpisani, ustvari nekaj povsem novega z dodano vrednostjo, pa vendar ohrani duh svojega časa. Poseben izziv pri energetski prenovi stavbe je bilo to, da je Cukrarna spomeniško zaščiten objekt, a kljub določenim omejitvam je arhitektom uspelo zasnovati dva koncepta, ki bistveno pripomoreta k učinkoviti rabi energije v objektu.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Rast cen hrane in opozorila, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Pridelovalci bombaža v Egiptu se veselijo bogate letine. Navdušeni so tudi nad rastjo cen odkupne cene bombaža, ki se je skorajda podvojila. Razlog za dobro letino so višje temperature, h katerim so pripomogle tudi podnebne spremembe – bombaževec namreč za svojo rast potrebuje toploto in vodo. A medtem ko je to za pridelovalce in lastnike polj bombaževca dobra novica, strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi temperaturnih sprememb ogrožene letine žit, ki so ključne za prehransko varnost države. Naslednje leto bo Egipt gostil podnebno konferenco, ki je letos potekala v Glasgowu.

Znani so prvi rezultati spomladanskega vzorčenja v projektu Pirati plastike in primerjava s podatki iz Nemčije. Izkazalo se je, da je z mikroplastiko najbolj onesnažena Sava. Sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah.

Daleč največ je na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane. To kažejo rezultati popisa pakiranega sadja in zelenjave v slovenskih prodajalnah. Nepakirana zelenjava, ki je okolju veliko prijaznejša, je v večini primerov tudi cenejša, zato se nakupu pakiranega sadja in zelenjave raje izognite.

V zadnjem času so podjetja s hitro modo začela na veliko oglaševati, kako zelena so – v svoji ponudbi oglašujejo reciklirane in bio materiale. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodaji na vodilnih britanskih spletnih straneh še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv.

Na globalni ravni smo doslej reciklirali manj kot deset odstotkov vse proizvedene plastike. Prebujajo pa se nove podjetniške pobude, ki razvijajo trajnostne rešitve, ki nadomeščajo plastiko, hkrati pa naslavljajo še druge okoljske probleme. V juliju, ko poteka projekt 'Brez plastike', smo zbrali nekaj zanimivih podjetniških idej in spodbud, s pomočjo katerih bi lahko zmanjšali porabo plastike.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Zapuščena gradbena jama, ki že leta buri duhove lokalne skupnosti za Bežigradom, je pred kratkim postala 'zeleni krater'. V ustvarjalnem laboratoriju nastajajo novi materiali, za katere oblikovalci upajo, da bi lahko nekoč nadomestili lesno biomaso in celo plastiko. Ljudje in mesta proizvajajo številne odpadke, ki pa lahko, kot dokazujejo v središču Ljubljane, na novo zaživijo. Rakove klešče, miceliji gliv in grozdne tropine so tako namesto v košu pristali v novih eksperimentalnih materialih.

Rešitve, ki lahko zajezijo onesnaževanje s plastiko obstajajo, a jih večina še vedno premalo uporablja. Da bi več ljudi spodbudili k uporabi bolj trajne embalaže z možnostjo polnjenja živil, čistil in drugih potrebščin, so okoljevarstveniki organizirali prvi svetovni dan rinfuze. S takšnim načinom nakupovanja, ki od nas zahteva minimalne spremembe, lahko namreč precej zmanjšamo količino plastike za enkratno uporabo, ki pogosto pristane v naravi.

"Naučili smo se, kako veliko plastike je skrite v naši okolici. Na enem območju smo našli celo star glasbeni stolp, kar pomeni, da ljudje sploh ne pomislijo, kaj to pomeni za naravo," je povedala sedmošolka Maruša, ena izmed 'slovenskih piratk plastike'. Več kot 50 osnovnih šol se je pridružilo projektu Pirati plastike, v katerem otroci in dijaki v manjših skupinah s svojimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke in odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko.

V času epidemije se naši domovi svetijo še bolj kot prej. A za kakšno ceno? Agresivna čistila imajo lahko negativen vpliv tako na okolje kot na ljudi. Nekateri zato posegajo po ekoloških čistilih, spet drugi se odločajo, da se bodo z izdelavo čistil iz sestavin, ki jih najdejo doma, poigrali kar sami. A tudi pri tem je treba biti pazljiv, saj za to potrebujete nekaj znanja. Ali ste vedeli, da ni priporočljivo mešati kisa ali limoninega soka s sodo bikarbono?

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.