ekološko

"Kot veliki družini s petimi otroki nam je zelo pomembno, da se lahko ceneje oskrbimo tudi z ekološko hrano," pripoveduje Mateja. S svojima hčerkama se je zato udeležila soobiranja sibirskih borovnic v Savinjski dolini. Sooskrbovalnica Desetinka združuje kmete, ki potrebujejo pomoč pri obiranju, in obiralce, ki si želijo ugodneje do domače pridelane hrane. Obiralcu v zameno za pomoč kmetu ostane desetina pridelka, ki ga je obral. Tako so zadovoljni vsi. Obiralcem je pomembno tudi to, da spoznajo pridelovalca in da se prepričajo, od kje je hrana, ki jo bodo zaužili.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

"Semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo. Zato zavedni ljudje po Sloveniji zbirajo avtohtona semena, jih pridelujejo po načinu naših prednikov in simbolično podarjajo kot nadaljevanje tradicije ter širijo semena in znanja. V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen, zato vsako ohranjeno in posajeno seme šteje," opozarja Irena Rotar iz Ekoci. Tudi letos Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. Pri aktivnostih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

Ob ekološkem dnevu EU v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije poudarjajo, da je hrana, ki je pridelana na ekološki način, bistveno kakovostnejša. "Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. "Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti," poudarja Marija Marinček.

Modra rakovica je v Italiji povzročila veliko ekološko in finančno škodo ribičem, saj agresivno pleni preostale morske sadeže. Kot smo poročali, so letos v Krajinskem parku Strunjan izlovili 278 osebkov te vrste. A pri tem poudarjajo, da zaenkrat ni dokaza, da prisotnost morske rakovice vpliva na naše ekosisteme. Zato opozarjajo, da se izlova te vrste nikar ne lotevajte na lastno pest. Za izvajanje izlova je bil namreč izbran lokalni ribič, ki odlično pozna razmere v parku, zato ga izvaja tako, da je vpliv na ostale organizem in ekosistem čim manjši.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Čeprav sodi Soča med najlepše evropske reke in je prepoznana kot naravni biser, predvsem nepredvideni industrijski incidenti občasno vzbujajo skrbi okoljevarstvenikov. Kakovost vode je sicer po zagotovilih Arsa dobra, ribiči pa pravijo, da se tako v Soči kot v Idrijci zaradi vse nižje gladine in vse številnejših plenilcev zmanjšuje število rib.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

V dobi, ko tehnološki napredek pogosto poteka na račun dobrega stanja našega planeta, Samsung s predstavitvijo serije Galaxy S24 postavlja nova merila za industrijo. Ta najnovejši dodatek k liniji Galaxy ni le odličen primerek sodobne tehnologije, ki ga poganja prelomna umetna inteligenca Galaxy AI, temveč tudi dokaz neomajne zavezanosti podjetja Samsung trajnostnemu razvoju.

Balkanski biser je znova izgubil svoj sijaj. Reko Drino preplavlja na tone smeti, ki kazijo njeno podobo in predstavljajo resno ekološko grožnjo. Tudi v letu 2024 se ponavlja star problem, na katerega ekologi iz Bosne in Hercegovine opozarjajo že več let. Vsaj dvakrat na leto namreč reko Drino v mestu Višegrad povsem preplavijo smeti.

Prazniki so čas, ko se mize marsikje šibijo od dobrot. Praznične mize so ponavadi več kot polne – hrane, ki je prepotovala velike razdalje do našega krožnika, poveča se potrošnja hrane živalskega izvora, ki ima precej večji okoljski odtis kot hrana rastlinskega izvora, prav tako pa se v tem času poveča količina odpadne hrane. Poleg tega pa v tem času v večji meri uporabljamo številne uvožene dobrine, ki so lahko problematične. Tako se lahko zgodi, da se na naše krožnike skrije skrita sestavina, kot je zasužnjevanje delavcev.

Kaj se znajde v vaših nakupovalnih košaricah? Ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. A kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. Kje so razlogi, da slovenski ekološki izdelki slovenskim kupcem niso bolj na dosegu roke?

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Japonski znanstveniki so mikroplastiko tokrat našli kar v oblakih. Prisotnost drobcenih mikroplastičnih delcev v oblakih so odkrili v okolici največje japonske gore Fudži in tudi gore Ojama. Kot svarijo raziskovalci, prisotnost mikroplastičnih delcev v oblakih, ki lahko povzroči 'plastične padavine', pomeni nevarnost za onesnaženje vsega, kar zaužijemo in popijemo.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

Čeprav površine, namenjene ekološkemu kmetovanju v Evropski uniji, še vedno predstavljajo slabih 10 odstotkov, pa delež vsako leto nekoliko naraste, ugotavlja evropski statistični urad. Največ novih površin, namenjenih ekološki pridelavi, so zabeležili na Portugalskem in na Hrvaškem.

Zakaj bi se odpovedali mesu, če imamo ljudi, ki letijo z zasebnimi letali? Kot odgovarja dr. Žiga Malek, smo res soočeni s številnimi nesmisli, a prehranski sektor ima veliko večji vpliv, kot mislimo. Že zdravstveni kazalci povedo, da preprosto pojemo preveč izdelkov živalskega izvora in da jih moramo že zato zmanjšati, pozitiven vpliv na okolje pa je le dodaten bonus, opozarja.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.