ekološka katastrofa

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Balkanski biser je znova izgubil svoj sijaj. Reko Drino preplavlja na tone smeti, ki kazijo njeno podobo in predstavljajo resno ekološko grožnjo. Tudi v letu 2024 se ponavlja star problem, na katerega ekologi iz Bosne in Hercegovine opozarjajo že več let. Vsaj dvakrat na leto namreč reko Drino v mestu Višegrad povsem preplavijo smeti.

Svetovne medije so preplavili žalostni prizori Drine, enega izmed balkanskih biserov, ki se pri Višegradskem jezeru dobesedno utaplja v smeteh. Preverili smo, kakšno je stanje danes. Kot je pojasnil Dejan Furtula iz okoljevarstvene organizacije Eko Centar Višegrad, bo trajalo vsaj dva meseca, preden jim bo uspelo odstraniti enormno količino odpadkov, ki dušijo reko.

Prestolnica Indonezije se pogreza. Obremenjena je s številnimi okoljskimi težavami, prenaseljenostjo in infrastrukturo, ki ne sledi potrebam mesta. Indonezijska vlada se je zato odločila, da bo to gromozansko težavo rešila tako, da bo prestolnico preselila in zgradila novo. A vsi niso prepričani, da je nova prestolnica, ki bo zrasla na otoku Borneo, dobra ideja. Otok je namreč zeleni raj, domačini ga imenujejo kar pljuča sveta, ki kipi od življenja. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da se obeta prava ekološka katastrofa, medtem ko oblasti zatrjujejo, da bo to prvo trajnostno gozdno mesto na svetu.

Obilno deževje je del reke Drine v Bosni in Hercegovini povsem preplavilo s smetmi. Fotografije prikazujejo pretresljive prizore kupov smeti, ki so se nagrmadili na gladini reke, ki je sicer znana po svoji dih jemajoči lepoti. Odpadki iz slabo urejenih odlagališč ob reki, ki so priplavali iz treh držav, so se tako ujeli pred jez lokalne hidroelektrarne in ustvarili 'umazano preprogo', ki se razteza po gladini zdaj neprepoznavne reke.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.