e-odpadki

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.

Bi radi popravili napravo, ki se vam je pokvarila, pa se vam zdi zamudno čakati na serviserja? Kako svojim pokvarjenim napravam vdahniti novo življenje, se lahko tudi naučite. Znanje popravil lahko poiščete vsak drugi petek v ljubljanski knjižni Reči. Tam bo namreč potekala popravljalnica pod strokovnim vodstvom serviserja. Če boste popravili svoj pokvarjen aparat, boste poleg denarnice pomagali tudi okolju.

Organizatorji zbiralne akcije Ta starim je odzvonilo, ki poteka v sklopu projekta Life ECOSWEEEE, vas pozivajo, da preverite svoje predale in prispevate svoje odslužene mobilne naprave. Z oddajo še delujočih naprav lahko nekaj zaslužite, z nedelujočimi in res starimi napravami pa poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Vsi zbrani aparati bodo dobili novo življenje, bodisi v ponovni uporabi bodisi v reciklaži, so sporočili iz družbe ZEOS.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Kdaj ste nazadnje počistili svoj računalnik, mobilni telefon in tablico? Ali veste, da lahko, če izbrišete 100 GB podatkov iz svojih digitalnih naprav, prihranite toliko ekvivalenta CO2, kot če bi prevozili razdaljo med plažo v Strunjanu in ljubljanskim Vičem? Internet proizvede več emisij kot letalstvo, opozarjajo Ekologi brez meja. In če so nekoč organizirali najbolj znano čistilno akcijo pri nas Očistimo Slovenijo, zdaj pozivajo, da jo očistimo digitalnih odpadkov.

Koliko zaprašenih USB-ključkov, kablov, elektronskih igrač in podobnih predmetov bi našteli, če bi temeljito obrnili vse predale v vašem domu? Ali veste, da 'nevidni e-odpadki' nanesejo 9 milijard kilogramov e-odpadkov, kar je kar ena šestina vseh e-odpadkov po vsem svetu? Lansko leto je bilo zavrženih 950 milijonov kg kablov, to je toliko kablov, da lahko z njimi 107-krat obkrožimo Zemljo. A v teh spregledanih predmetih se skriva ogromen potencial za recikliranje in celo precejšnja količina dragocenih kovin. Morda pa se vam na dan e-odpadkov le splača očistiti predale.

Elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki predstavljajo še resnejšo grožnjo okolju kot tobačne cigarete. Za njih so značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni možno reciklirati, opozarjajo na NIJZ. V njih se skrivajo tudi dragocene kovine, ki tako pristanejo na odlagališčih.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Uporabniki elektronskih cigaret v Veliki Britaniji zavržejo ogromno količino elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Količina zavrženih elektronskih cigaret za enkratno uporabo na Otoku vsebuje približno 10 ton litija, ki vsako leto konča na odlagališčih ali v sežigalnicah odpadkov, kar je dovolj kovine za izdelavo baterij za 1200 električnih avtomobilov, so izračunali. Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Letos bo po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo 57,4 milijona ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid, so ob današnjem mednarodnem dnevu e-odpadkov sporočili iz družbe Zeos. Letošnji dan je namenjen spodbujanju potrošnikov k pravilni oddaji e-odpadkov oziroma podaljšanju njihove življenjske dobe.

V Nemčiji so odprli prvi obrat za izdelovanje sintetičnega goriva za letala z nevtralnim ogljičnim odtisom. Z novim gorivom bodo letalski industriji pomagali zmanjšati izpuste CO2.

Odpadki enega podjetja so lahko surovina drugega. Ta miselnost se v luči podnebnih sprememb in tudi splošnega pomanjkanja surovin vse bolj uveljavlja. Mnoga podjetja pa dejstvo, da za proizvodnjo novih izdelkov uporabljajo reciklirane materiale, izpostavljajo kot prednost in dodano vrednost. Krožno gospodarstvo je namreč ena od rešitev za številne okoljske težave, ki smo si jih nakopali zaradi potrošniškega načina življenja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja tudi v avtomobilski industriji.

Medalje, ki se letos svetijo na prsih neverjetnih olimpijcev, so, kot poudarjajo Japonci, ne le redke in prestižne, ampak tudi trajnostne. V posebnem projektu so namreč zbirali donacije odsluženih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in prenosniki, da bi jim podarili novo življenje, ki bi si ga zagotovo želeli. Vse prestižne medalje so bile narejene iz kovin, ki so jih pridobili iz več kot šest milijonov doniranih naprav.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.

V Amsterdamu testirajo samovozeča električna plovila, ki so jih poimenovali "roboats" oziroma robotske ladje. Na rečnih kanalih nizozemske prestolnice jih nameravajo uporabljati za različne naloge, od pobiranja smeti do prevoza potnikov.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Več kot 100 javnih in zasebnih partnerjev iz celotne vrednostne verige plastike bo podpisalo izjavo zavezništva za krožno plastiko, ki spodbuja prostovoljne ukrepe za dobro delujoč trg reciklirane plastike v EU.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

Vse več ljudi ne želi več natrpanih trgovin in stanovanj, saj ugotavljajo, da večje število izdelkov ne dviguje kakovosti njihovega življenja. Kako premagovati potrošniško miselnost in ponovno uporabiti, popraviti ali nadgraditi svoje predmete, so v projektu Ne več, ampak bolje, predstavljali v Okoljsko raziskovalnem zavodu.

Poljska vlada se je odločila za zaostritev prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk. Od septembra bodo morali trgovci za vse plastične vrečke, debelejše od 15 mikrometrov, zaračunati najmanj 5,7 centa. Doslej je "reciklažna dajatev" veljala za vrečke debeline med 15 in 50 mikrometrov, kar pa so trgovci izigravali s ponujanjem debelejših.

Paros si je postavil ambiciozen cilj: postati želi prvi otok na svetu brez plastičnih odpakov. A do tega cilja je pot še dolga. Pobudniki prepričujejo gostince in druga podjetja, da se odrečejo nepotrebni plastiki, izboljšati pa morajo tudi sistem za ravnanje z odpadki.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Okoljevarstveniki so v 25-dnevni čistilni akciji iz Tihega oceana med Havaji in Kalifornijo s pomočjo satelitov in dronov odstranili več kot 40 ton odpadkov, večinoma plastičnih. Te bodo zdaj reciklirali, znova uporabili pri umetniških delih, nekaj pa odpeljali v sežigalnico. A zavedajo se, da je to le kaplja v morje.

Pred mesecem dni smo poročali o kupu nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov v okolici Ljubljane. Kup smeti ob cesti in gozdu je včeraj še vedno čakal na odvoz. Za zadevo so, kot odgovarjajo na MOP, pristojni na inšpektoratu Mestne občine Ljubljana, ki pa se na naše številne klice, kdaj bodo smeti odstranili niso odzivali. Odpravili smo se na teren in izvedeli, da so smeti tekom včerajšnjega dne odstranili, kar so potrdili tudi na MOL.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Sredozemlje ni nič manj onesnaženo s plastičnimi odpadki kot druga svetovna morja. V njem vsako leto pristane okoli 570.000 ton plastike. Okoljevarstveniki so preverili, katera so tista območja ob Sredozemskem morju, ki so najbolj onesnažena. Med njimi so obale ob Barceloni, Marseillu, Tel Avivu in Benetkah. 

Povprečna oseba poje vsaj 50.000 delcev mikroplastike na leto, še približno toliko jih vdihnemo, kažejo izsledki prve raziskave o vnosu miroplastike v človeško telo. A ta številka je zgolj ocena, v resnici je verjetno vnos plastičnih mikrodelcev v naša telesa še veliko večji. Raziskovalci so namreč analizirali prisotnost plastičnih mikrodelcev le pri majhnem številu hrane in pijače. 

Evropska komisija je odločila, da pošlje Sloveniji tri opomine: ker ne upošteva v celoti evropskih pravil o recikliranju ladij, ker še ni prenesla evropskih pravil o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju in ker ni zagotovila skladnosti z evropskimi pravili o storitvah.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja analizirala embalažo iz tipične potrošniške košarice. Ugotovili so, da je za popolno reciklažo primerna le približno polovica embalaže iz te košarice. Upoštevajoč maso embalaže glede na maso izdelka je najmanj učinkovito pakiran čaj, so izpostavili.

V Grčiji s posebnim eksperimentom ugotavljajo, ali bi lahko plastične odpadke v morju odkrivali s pomočjo satelitov. V ta namen so aprila v Egejsko morje pri otoku Lezbos spustili okvirje iz PVC-materiala, v katere so namestili plastenke in plastične vrečke.

Pretekli konec tedna so neznanci v okolici Ljubljane tik ob cesti in gozdu odvrgli veliko količino smeti. Videti je, kot da so jih odložili kar s tovornjaki. Občinski inšpektorji so že sprožili postopek, da bi našli krivca za onesnaževanje. Primer preiskuje tudi policija. 

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

V ljubljanskem lokalu napovedujejo: če bodo izbrani na mednarodnem natečaju, bodo poslovali skoraj povsem brez odpadkov. A kaj to pomeni? Prilagoditi se bodo morali tako dobavitelji kot tudi potrošniki.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro poglobila, če ne bodo vsi akterji prevzeli odgovornosti, v poročilu ugotavlja Svetovni sklad za naravo. Pred zasedanjem organizacije Združenih narodov za okolje svetovne voditelje pozivajo k oblikovanju mednarodnega sporazuma o onesnaževanju morij s plastiko.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Zaživela je spletna stran ''Manj je več''. Na strani je mogoče najti naslove številnih obrtnikov in organizacij, kjer popravljajo, obnavljajo ali nudijo izposojo različnih predmetov. Prav tako pa lahko na strani uporabnik najde naslove Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže. 

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.