dunaj

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Na Dunaju so se odločili, da se zoperstavijo maniji črnega petka. Prebarvali so ga v oranžnega in tako prebivalcem ponudili alternativo množičnemu potrošništvu. Ugotavljajo, da se na dunajskih smetiščih kopičijo predmeti, ki še niso izgubili svoje vrednosti, zato pozivajo: ne kupuj, ponovno uporabi. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah ter prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Avstrijski ledeniki bodo v nekaj desetletjih praktično izginili, sta v petek v Salzburgu opozorila Avstrijska planinska zveza (ÖAV) in Inštitut za geografijo in prostorske raziskave univerze v Gradcu. Povprečno se je namreč v zadnjem letu vseh 93 opazovanih ledenikov umaknilo za 23,9 metra, kar je rekordna vrednost, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Avstriji so se reševanja podnebne krize lotili tudi s posebno ugodno letno vozovnico za javni promet, ki so jo poimenovali 'Klimaticket'. A rezultati so daleč od tistih, ki so jih pričakovali. Čeprav številke tistih, ki bi avtomobil zamenjali za javni prevoz, niso porasle, so uporabniki vseeno zadovoljni s to okolju in žepu bolj prijazno ponudbo, saj jim olajša potovanje z javnim prevozom.

Bi vozniško dovoljenje zamenjali za brezplačen javni prevoz? To je možno v nekaterih mestih v Nemčiji. Nemčija namreč preizkuša številne inovativne načine, da bi zmanjšala število avtomobilov na cestah. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace sicer poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo.

Prestolnica Švedske je napovedala prepoved vstopa dizelskim in bencinskim vozilom. V središče Stockholma tako od 31. decembra 2024 ne bo več dovoljeno zapeljati z bencinarji in dizli. Ukrep uvajajo v upanju, da bo pripomogel k zmanjšanju onesnaženja v mestu. Prebivalci in obiskovalci mesta pa bodo zdaj pridobili veliko prostora za hojo in kolesarjenje.

V Talinu praznujejo deseto obletnico, odkar je javni promet v prestolnici postal brezplačen. A niso zaspali na lovorikah, javni prevoz vseskozi izboljšujejo in se trudijo, da bi bil ta čim učinkovitejši. Trenutno uvajajo koncept 15-minutnega mesta, kjer je prebivalcem vse, kar potrebujejo, dostopno v 15 minutah. Talin se je povzpel tudi na prvo mesto Greenpeaceove lestvice glede na učinkovitost in cenovno ugodnost javnega prevoza v evropskih prestolnicah.

V središču prestolnice so dobili nenavaden obisk. Tam se je mudila gospa Pravica. Pred tem je obiskala že Pariz in Dunaj. Se sprašujete, kdo je gospa Pravica? Ogromen balon, ki ponazarja ranjeno pravico. Gospa Pravica je zabodena z mečem korporacij in ponazarja, kako velika mednarodna podjetja zaradi želje po ustvarjanju lastnega dobička lahko teptajo človekove pravice in uničujejo okolje. Namen dogodka je bil opozoriti na pomembnost nove zakonodaje Evropske unije, ki naj bi od podjetij zahtevala, da prenehajo delovati na takšen način.

Ta teden smo obeležili mednarodni dan čistega zraka. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.

Kdaj ste nazadnje na daljše potovanje odšli z vlakom? Ste kdaj že potovali z nočnim vlakom? Je vaša prva izbira vedno pot po zraku? Okoljska organizacija Greenpeace opozarja, da priljubljenost okoljsko bolj prijaznim železnicam močno zbijajo letalski nizkocenovniki, ki pa povzročijo veliko višji okoljski odtis.

Podnebni aktivisti skupine Zadnja generacija so za krajši čas blokirali brennersko avtocesto pri kraju Matrei am Brenner na avstrijskem Tirolskem. Zaradi protesta je nastal približno štiri kilometre dolg zastoj. Policija je v manj kot eni uri protestnike v celoti odstranila z avtoceste, tako da se je promet znova sprostil.

V belgijskem mestu Antwerpen so se lahko potniki zapeljali na prav posebnem tramvaju. Zelena oblika prevoza je za en dan postala dobesedno zelena. Prevozno sredstvo je zasijalo v zelenih barvah, saj so enega izmed tramvajev preoblekli v bujen vrt. Namen pa: navdihniti prebivalce, da bi zaživeli bolj zeleno življenje.

Dunajčanov ne ustavi, da nimajo svojega vrta ali balkona, kjer bi lahko vrtnarili za svojo dušo. Že več kot 1500 prebivalcev avstrijske prestolnice sodeluje v pobudi Vrtnarjenje za vogalom. Vsi, ki si želijo prebuditi vrtnarja v sebi, lahko posvojijo gredico okoli mestnih dreves in jo posadijo z rastlinami, ki poskrbijo za lepši videz in večjo biotsko pestrost mesta. Urbanim vrtičkarjem pa bo na voljo še ena nekoliko nenavadna lokacija – mestno pokopališče.

Stolpnica Ringturm v središču Dunaja vsako poletje dobi novo preobleko, letos so jo preoblekli v umetniško delo Ledeniki na potepu slovenske umetnice Vanje Bućan. Nova preobleka bo pričarala morsko vzdušje, hkrati pa opozorila na podnebne spremembe.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.

V Nemčiji rojeni podnebni aktivistki, ki uporabnike družbenih omrežij po videzu spominja na pevko Shakiro, grozi deportacija iz Avstrije. Tam je namreč vidnejša pripadnica gibanja podnebnih aktivistov The Last Generation, ki se v vedno številnejših akcijah 'prilepijo' na ceste, da bi opozorili na posledice podnebnih sprememb. Proti deportaciji se je želela boriti z ljubeznijo. Da bi lahko ostala v Avstriji, je iskala ženina in dobila 200 ponudb. A seveda ni mislila resno, šlo je le za provokacijo, je pojasnila.

150 'volnenih' kosilnic oziroma 'solarnih ovc' v avstrijski prestolnici je dobilo še dodatno častno funkcijo. Simpatične živali so postale promotorke sončne energije. Iz njihove volne bodo izdelali prav posebne nogavice. Za ročno izdelane nogavice, ki na ustvarjalen način promovirajo obnovljive vire energije, pa bo treba imeti nekaj sreče. Zadeti jih bo mogoče le v nagradnih igrah.

Na Dunaju se nameravajo v bodoče ogrevati tudi s pomočjo geotermalne energije. Po trenutnih načrtih bodo z vrtanjem začeli leta 2024, geotermalna toplarna pa naj bi začela obratovati leta 2026. Po trenutnih ocenah dunajskih oblasti bi elektrarna lahko oskrbela okoli 20.000 gospodinjstev, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Avstrija je cilj zmanjševanja izpustov CO2 vzela zelo resno. Po tem, ko so avgusta prvič registrirali več novih avtomobilov na hibridni in električni pogon kot takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin, do se zdaj osredotočili tudi na taksiste. Na Dunaju bodo tako kmalu vozili le še okolju prijaznejši taksiji.

Avstrijski statistični urad je sporočil, da je bilo v tej državi avgusta prvič registriranih več avtomobilov na hibridni in električni pogon kot pa takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin. Sicer pa je na splošno nekoliko upadel delež lastništva avtomobilov.

V prebavnih sokovih kravjega želodca se nahajajo mikrobi, ki učinkovito razgrajujejo plastiko, so odkrili dunajski raziskovalci. Odkritje je pomembno, saj bi lahko na podlagi tega v prihodnosti s stranskim proizvodom mesne industrije na naraven način reciklirali plastiko.

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.

Na Dunaju poleg sežigalnice odpadkov Spittelau, ki jo je zasnoval umetnik Hundertwasser, gradijo novo elektrarno "Power-to-Heat". V ogromnem grelniku vode bodo od prihodnje pomladi dalje odvečno vetrno energijo pretvorili v toploto ter z njo ogrevali gospodinjstva. Stavba bo zgrajena v Hundertwasserjevem slogu, njena streha pa bo namenjena urbanemu vrtnarjenju.

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.