drevo leta

Ljubljanski botanični vrt skrbi za potomce edinih dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe iz Hirošime. Že leta 2013 so iz semen dveh preživelih vrst ginka slovesno posadili drevesa, ki so jih poimenovali drevesa miru. Uspešno so vzklila in čakajo, da bodo dovolj zrasla, da bodo dobila 'stalno prebivališče'.

Francoski land-art umetnik Bruno Doedens, ki v okviru projekta Circle4Change kolesari po Evropi in ljudem podarja sadike dreves, je obiskal tudi Novo Gorico. Od tam bo nato odrinil naprej po svoji 5000-kilometrski poti. S projektom želi opozoriti na naš odnos do narave, kjer zagovarja načelo "dajati več kot prejemati".

V Ajdovščini so lani simbolično posadili prvo drevo v sklopu protivetrne zaščite. Načrtujejo namreč pravi zeleni ščit – kar 23-kilometrsko linijo protivetrnih pasov. Ta bodo pomagala zmanjševati vpliv burje in odnašanje rodovitne zemlje z območja Vipavske doline.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Ste tudi vi opazili nenavadne prozorne žuželke, ki z dreves padejo na vas? To je primer tujerodne vrste, ki se ji je uspelo v nekaj letih močno razširiti. Še posebej v prestolnici se soočajo z invazijo teh tujerodnih stenic, ki so jih, ker spominjajo na čipko, poimenovali hrastova čipkarka. A za ljudi naj ta, glede na doslej znana dejstva, ne bi bila nevarna. Bolj ogroženi so slovenski gozdovi, saj stenica namreč sesa listni sok hrastovih listov, kar pa povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj. "Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi," izpostavlja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

General Sherman, največje drevo na svetu, je v dobri kondiciji, so ugotovili med njegovim 'zdravstvenim pregledom'. In čeprav novica zbuja optimizem, znanstveniki ob tem opozarjajo, da so velikanske sekvoje, ki so nekoč veljale za neuničljive, vedno bolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb.

Vpliv podnebnih sprememb vedno bolj občutimo. Poleg skrajnih vremenskih pojavov, ki pretresajo skoraj vse dele sveta, močno vplivajo tudi na pridelavo hrane. Zadnja izmed 'žrtev' je tudi podražitev pomarančnega soka na svetovni ravni. Cene pomarančnega soka namreč zaradi ekstremnega vremena, ki uničuje letino v največjih proizvajalkah, dosegajo rekordne vrednosti.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

V Krajinskem parku Goričko so februarja z 'modrimi žolnami' označili habitatna drevesa, ki jih bodo prepustili naravnemu razvoju. Tako bodo sčasoma prekipevala od življenja. Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, ki tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča.

Na vsakem koraku se že bohotijo praznično okrašena drevesca. Se vsako leto znova sprašujete, ali je okolju bolj prijazno umetno ali naravno božično drevo? Odgovor ni črno-bel. Načeloma pa velja, da je treba umetno smreko uporabljati od sedem do 20 let, da bi ta imela nižji ogljični odtis od naravnega drevesca. Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.

Ste že kdaj pri rezervaciji potovanja ali pri spletnem nakupu označili okence, ki vas poziva, da nekaj evrov namenite za ogljično izravnavo? Pa veste, kaj to pomeni? Ste prepričani, da zato na drugem koncu sveta uspeva bujno drevo? Pomislite še enkrat in preverite, kaj konkretno sploh pomenijo programi ogljične izravnave.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Skorajda vsepovsod na nas čakajo izdelki iz kolagena, ki obljubljajo lepotne učinke in upočasnitev staranja. Dodajanje kolagena naj bi krepilo nohte, lase, celo preprečevalo bolečine v sklepih. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da te trditve niso znanstveno dokazane. Poročila pa kažejo, da je zaradi trenda, ki je obnorel svet, ogrožen amazonski pragozd.

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

V Ljubljani so že četrto leto zapored razglasili drevo leta. Med 35 predlogi meščanov je največ glasov prejela mogočna perzijska bukev, ki stoji na zelenici pred Zavodom za transfuzijsko medicino.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

Prebivalci EU, ki želijo sodelovati pri zavezi EU, da bi do leta 2030 posadili tri milijarde dodatnih dreves, se lahko od danes pridružijo spletni aplikaciji MapMyTree. Vsak, ki posadi drevo, ga lahko na aplikaciji registrira in s tem prispeva k doseganju cilja.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

V letu 2021 so znanstveniki prepoznali, opisali in poimenovali več kot 200 novih rastlin in gliv. Mnoge od njih pa so že ogrožene. Med njimi so tudi orhideja, ki raste v popolni temi, in vrsta tobaka, ki s svojimi lepljivimi žlezami privablja in ubija majhne žuželke. V letošnjem letu pa so po igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu poimenovali novo odkrito vrsto drevesa.

Vseslovenska akcija sajenja medovitih rastlin, ki bo potekala 26. marca 2022, ima vedno več podpornikov. Doslej se je namreč vanjo vključilo skoraj 50 partnerjev iz več kot 15 držav, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, ki si želi do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin.

Uporaba naravnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, je naravi najbolj prijazna oblika božične oziroma novoletne okrasitve z drevesci, zagotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Kaj morate vedeti pri izbiri božičnega drevesca?

Po izbiranju med 32 predlogi sta naziv drevo leta 2021 v prestolnici in posebna medalja letos pripadla kavkaškemu krilatemu oreškarju, ki se bohoti na križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice. Poimenovali so ga kar "obglavljeni bežigrajski borec", saj je kljub nepravilnemu vzdrževanju v preteklosti uspešno prerasel poškodbe, ki so nastale zaradi nepravilne nege.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

Okoli 400 zasebnih letal naj bi v času podnebne konference v Glasgow pripeljalo politike, poslovneže in druge udeležence. Številni politiki, vključno z britanskim premierjem Johnsonom in predsednico Evropske komisije von der Leynovo, so zaradi svojega načina potovanja na konferenco, na kateri "rešujejo" svet pred nadaljnjim onesnaževanjem in segrevanjem ozračja, tarča ostrih kritik. Medtem ko "elita" svojih zavez o zmanjšanju emisij očitno (še) ne jemlje dovolj resno, pa so se po drugi strani številni aktivisti na Škotsko odpravili z vlaki, ladjami, kolesi in celo peš. S tem pa so poslali jasno sporočilo: samo naša dejanja štejejo.

V zadnjih letih po Sloveniji navadna bukev, najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, progresivno hira. Za zdaj raziskovalci še ne poznajo razloga. Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb. "Če bi želeli omiliti proces hiranja bukve, bi se moral ves svet takoj vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst," poudarja dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Prestolnica, mednarodno priznano mesto dreves, bo že tretje leto zapored okronala drevo leta. Katero drevo si zasluži ta laskavi naziv, bodo znova odločili Ljubljančani in Ljubljančanke. Drevesa so v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

V Evropi že od leta 1999 vsakega 24. maja obeležujemo evropski dan parkov. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo in jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih ter skrbi za njihovo trajnostno upravljanje.