drevesa

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

V prestolnici lahko na nekaterih delih že opazimo invazivno tujerodno hrastovo čipkarko, ki se je lani razpasla po skoraj celi državi. So njeno prisotnost opazili tudi pristojni? Pri delu na terenu posamezne osebke hrastovih čipkark že lahko opazimo, bolj množičen pojav pa pričakujemo v prihodnjih tednih, ko se bodo hrasti dokončno olistali, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Je pa pričakovati podobno množičen pojav kot lani, ocenjujejo. Trenutno ni poznanih metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca.

"Vsi si želimo lep vrt s cvetočimi in zdravimi rastlinami ter dobrim pridelkom. Ko posegamo po hitrih rešitvah in pripomočkih za hitrejšo rast, pa si lahko ustvarimo nove težave, ki na vrt prinesejo tudi invazivne tujerodne rastline," opozarjajo v projektu LIFE OrnamentalIAS. Pripravili so nekaj koristnih nasvetov, kako se lotiti spomladanskega urejanja vrta, da bo dobro za naše zdravje in naravo.

V botaničnem vrtu v Ljubljani je ta teden zacvetela prva japonska češnja. Sveta drevesa Japoncev pomladi vsako leto namenijo rožnato-bel pozdrav. Veselijo pa se jih tudi v Evropi, kjer lepšajo pomladanske dni v številnih mestih.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Marsikdo si praznika zaljubljencev ne predstavlja brez čokolade. A ta bo to valentinovo skorajda povsod po svetu pravi mali luksuz. Cena kakava namreč še vedno raste in dosega nove rekorde. To pa se odraža tudi na ceni čokolade.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

V slovenskem morju se je minuli teden odvila prva od načrtovanih štirih akcij čiščenja morskih travnikov. Z morskega dna med Sečo in Lucijo so odstranili kar 380 kilogramov odpadkov. Eden od ciljev projekta je tudi osveščanje ljudi o pomenu teh naravnih habitatov, kjer domujejo številni morski organizmi.

Ste tudi vi opazili nenavadne prozorne žuželke, ki z dreves padejo na vas? To je primer tujerodne vrste, ki se ji je uspelo v nekaj letih močno razširiti. Še posebej v prestolnici se soočajo z invazijo teh tujerodnih stenic, ki so jih, ker spominjajo na čipko, poimenovali hrastova čipkarka. A za ljudi naj ta, glede na doslej znana dejstva, ne bi bila nevarna. Bolj ogroženi so slovenski gozdovi, saj stenica namreč sesa listni sok hrastovih listov, kar pa povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj. "Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi," izpostavlja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

V sklopu participativnega proračuna za leti 2025 in 2026 so na Mestni občini Koper med drugim izbrali tudi predlog, ki predvideva sajenje evkaliptusovih dreves po mestu. Ob višanju poletnih temperatur naj bi poskrbela za naravno senco, saj so znana po tem, da hitro rastejo.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

General Sherman, največje drevo na svetu, je v dobri kondiciji, so ugotovili med njegovim 'zdravstvenim pregledom'. In čeprav novica zbuja optimizem, znanstveniki ob tem opozarjajo, da so velikanske sekvoje, ki so nekoč veljale za neuničljive, vedno bolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb.

Po Italiji trenutno pustoši japonski hrošč, tam so opazili tudi že azijskega in kitajskega kozlička, ki vrtata simetrične luknje v drevesa, da lahko odložita svoja jajčeca, in pa bakterijski ožig oljke, ki uničuje oljke na območju Apulije. To je le nekaj škodljivcev, ki trkajo na naša vrata in jih lahko ob nepazljivosti prinesemo v državo in tako ogrozimo naše rastline. Dovolj je lahko že ena rastlina ali eno seme, ki vzkali, sploh če gre za trajno rastlino, okuženo z virusi, dve skriti žuželki na rastlini ali v lesu, ali gnijoče sadje in rastline zaradi bakterij. Ko se škodljivci in bolezni rastlin že preveč razširijo, lahko pride do katastrofalne škode tako za prehrano, okolje kot gospodarstvo. Škodljivce lahko v državo seveda 'uvozimo' tudi s potniško prtljago, zato je še kako pomembno, da se v domovino ne vračamo z eksotičnimi sadeži ali plodovi.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon je aprila opozoril, da je ogrožen obstoj botaničnega vrta, saj naj bi na območje posegla železnica. Čezenj naj bi namreč potekal drugi tir do Ivančne Gorice. Kot opozarja Bavcon, bo tir odvzel znaten del vrta, zato je prvopodpisani pod peticijo za ohranitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Zdaj pa je peticija, kot je sporočil, postala tudi mednarodna. Objavili so jo v novi spletni reviji svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI. To je velika mednarodna podpora za vrt, za kar smo zelo hvaležni, je vzpostavitev peticije komentiral Bavcon.

Znanstveniki opozarjajo, da je pred vrati ena najbolj aktivnih sezon orkanov v Atlantskem oceanu. Kot poudarjajo, oceanska vročina in razvijajoča se La Nina pomenita nevarno kombinacijo. Tako lahko na tem območju pričakujejo od tri do sedem orkanov tretje kategorije, ki prinašajo vetrove s hitrostjo več kot 178 kilometrov na uro.

Zeleno zlato, ki je še posebej priljubljeno na toastu za zajtrk ali v omaki guacamole, ni tako zeleno, kot se zdi. Masovna pridelava avokada, ki je čez noč postal zdrava senzacija, ima namreč številne negativne učinke na lokalne skupnosti in na okolje. Ker prinaša dobiček, so trgovino v Mehiki že prevzeli karteli, ki gredo tudi čez trupla. Okoljski odtis tega priljubljenega sadeža je tako daleč od zelenega.

Cvetenje japonskih češenj je prava senzacija ne le na Japonskem, ampak tudi v evropskih prestolnicah. Množice se v času cvetenja japonskih lepotic zgrinjajo v parke, ki jih krasijo drobni cvetovi. Tudi v Ljubljani so številni parki, kjer lahko v času cvetenja občudujemo nežne rožnato-bele cvetove, ki kar kipijo od lepote. A pomlad pozdravijo vedno bolj zgodaj, letos pa so še posebej pohitele. V Sloveniji so se letos prvi cvetovi rodili že v začetku marca. Kakšna je zgodba drevesa, ki je postalo simbol podnebnih sprememb?

To soboto bodo prostovoljci po Sloveniji združili moči in zavihali rokave. V akciji sajenja dreves Pomladimo gozdove bodo posadili okoli 10.000 sadik 114 različnih drevesnih vrst. Pridruži se jim lahko vsak in tako prispeva k obnovi poškodovanih gozdov in ohranitvi zelenih gozdov za prihodnje generacije.

Ste tudi sami že kdaj pri nakupu doplačali za ogljično izravnavo izdelka ali storitve? Ste se vprašali, ali je z vašim prispevkom nekje res zraslo drevo in kako to uspeva? Raziskovalci so zdaj ugotovili, da lahko takšne prakse okolju celo škodujejo. Sajenje dreves naj bi bilo eno izmed orožij v boju proti podnebnim spremembam, a če je to nepremišljeno, na napačnih lokacijah, lahko v resnici planet še segreva, opozarjajo v novi raziskavi.

V Krajinskem parku Goričko so februarja z 'modrimi žolnami' označili habitatna drevesa, ki jih bodo prepustili naravnemu razvoju. Tako bodo sčasoma prekipevala od življenja. Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, ki tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Ste ljubitelji cvetočih in lepo negovanih vrtov? Na kaj pomislite, preden posadite rastline? Je vaše edino vodilo videz? Priporočljivo je, da pred nakupom nove okrasne rastline na spletu preverimo, ali je rastlina invazivna, prav tako preverimo sestavo semenskih mešanic, ali v njih morda ni vrst, ki so invazivne, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Že naslednje poletje naj bi samo središče mesta Utrecht krasil pravi pravcati 'navpični gozd'. Stanovanjski kompleks, zgrajen iz dveh blokov, kjer bodo tako stanovanjski kot poslovni prostori, bo v popolnosti preraslo zelenje, kar bo imelo številne pozitivne učinke za prebivalce mesta in ozelenjene soseske. Kar 300 dreves in več kot 10.000 rastlin bo izdihnilo 41 ton kisika na leto, poskrbelo za boljši in hladnejši zrak ter poskrbelo za boljše počutje med prebivalci.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.