dogovor

Nekatera mesta v Belgiji in Franciji z nenavadno potezo spodbujajo gospodinjstva k manj zavržene hrane in večji prehranski samooskrbi. Leta 2015 je v francoskem Colmarju zaživela ideja, ki so jo prebivalci odtlej čisto posvojili. Mesto prebivalcem podarja brezplačne kokoši, ki gospodinjstva potem oskrbujejo s svežimi jajci. Seveda morajo ta zagotoviti ustrezne pogoje za kokoši, mestne oblasti pa imajo tudi posebne nadzornike, ki preverjajo, ali se pernatim ljubljenkam dobro godi.

Potem, ko so Evropo pretresali kmetijski protesti, so kar sedem mesecev za evropsko isto mizo sedeli predstavniki vseh zainteresiranih skupin. Evropski živilski in kmetijski lobiji so prepoznali potrebo po uživanju manjše količine mesa, potem ko so z zelenimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikovali skupno vizijo prihodnosti kmetijstva. Rezultat dialoga z naravovarstvenimi skupinami je dogovor o nujnih, ambicioznih in izvedljivih reformah v kmetijstvu.

Glavni cilj energetskih skupnosti v Evropi ni samo ustvarjanje dobička, ampak tudi uresničevanje nekaterih socialnih in okoljskih ciljev, med katerimi je tudi odpravljanje energetske revščine. V EU si namreč približno petina prebivalstva, kar je več kot 100 milijonov ljudi, poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. S Chrisom Vrettosom smo se dotaknili nekaj dobrih praks preprečevanja energijske revščine, kot poudarja, so glavni krivec zanjo fosilna goriva, odgovor za njeno preprečevanje pa leži v obnovljivih virih energije.

Evropo je zajel val energetskih skupnosti. Te pa še zdaleč niso le za hipije, ampak se številne lotevajo resnih projektov velikega obsega. V Belgiji bo organizacija energetskih skupnosti sodelovala pri projektu prvih vetrnih elektrarn na morju v državi do leta 2025. "Ne govorimo o nekaj sončnih panelih, govorimo o vetrnih elektrarnah na morju, ki bi lahko napajale več deset tisoč gospodinjstev," pripoveduje sogovornik Chris Vrettos. Energetske skupnosti vidi kot šole demokracije: "Ne želimo si več modela preteklosti, ko sta proizvodnjo električne energije nadzirali le eno ali dve podjetji."

Če bi francoska ekipa na evropsko prvenstvo v nogometu potovala z vlakom namesto z letalom, bi svoje izpuste CO2 zmanjšala za 98 odstotkov, opozarja 15 evropskih nevladnih organizacij. Nogometne ekipe pozivajo, naj se na evropsko prvenstvo v nogometu odpravijo na trajnostne načine in s tem pokažejo pozitivni zgled ostalim.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Združeni arabski emirati, ki so gostili zadnjo podnebno konferenco ZN, so s prihodnjima gostiteljema, Azerbajdžanom in Brazilijo, oblikovali tako imenovano partnerstvo trojice držav. Cilj partnerstva je povečati ukrepe in ambicije za ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Iz Mehike prihaja zgodba s srečnim koncem. Žirafa, ki so jo poimenovali Benito, je maja lani prispela v svoj novi dom v Ciudad Juarez. A vremenski pogoji tam so vse prej kot ugodni za Benitovo življenje. Poleti je izpostavljen žgočemu soncu, pozimi pa ostremu mrazu. Aktivisti za zaščito živali so zato sprožili akcijo, ki je obrodila sadove. Pristojni so obljubili, da ga bodo premestili v bolj primeren park 2000 kilometrov stran. In Benito je 50-urno pot v bolj primerno življenje začel v ponedeljek.

Med znanstveniki je že po dubajski podnebni konferenci vladal pesimizem zaradi izbire letošnje gostiteljice Azerbajdžana, ki je še bolj v srcu naftne industrije. Nič več upanja pa ne vzbuja izbira novega predsedujočega temu podnebnemu dogodku leta. Velik strokovnjak, ki naj bi si prizadeval za nadgradnjo lanske podnebne konference, je namreč opravljal funkcijo vodilnega v naftni družbi. Predsedujoči največjemu podnebnemu dogodku leta COP29 bo po izboru Azerbajdžana namreč Muhatar Babajev, nekdanji vodilni uslužbenec v naftni družbi Socar.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Slovenija je drugič v zgodovini prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegove obale. V Portorožu sicer te dni poteka 23. konferenca držav pogodbenic, dogodek pa je programsko usklajen tudi s konferenco ZN o podnebnih spremembah v Dubaju.

Začenja se podnebna konferenca Združenih narodov Cop28 v Dubaju. Pričakovanja pred konferenco so kot vsako leto visoka, že pred samim začetkom pa se je luksuzno prizorišče tokratnih podnebnih pogajanj znašlo v vrtincu 'okolju neprijaznih' obtožb zaradi sumov o močni prisotnosti in vplivu naftnih lobijev.

V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da v boju proti podnebnim spremembam šteje vsak prevožen kilometer. Koliko izpustov na kilometer bomo povzročili, pa je odvisno od nas. Medtem ko se vlaki in avtobusi vozijo vedno bolj prazni, marsikaterega lastnika negativno preseneti, ko preračuna, kakšni so dejanski stroški uporabe osebnega avtomobila. To lahko stori s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v Focusu. "Veliko ljudi negativno preseneti izračun, koliko mesecev morajo delati vsako leto samo za to, da so lastniki avtomobila. Mnogi, ki imajo ustrezne alternative, so se mu zaradi tega tudi že odpovedali," ugotavljajo v Focusu.

Potrebujete zvočnike, ki jih uporabite le enkrat na leto? Zakaj bi kupovali reči, ki jih potrebujete le redkokdaj? V Novem mestu bo zaživela prva knjižnica reči v Sloveniji, ki bo delovala v sklopu splošne knjižnice. Člani knjižnice si bodo lahko brezplačno izposodili predmete, ki jih potrebujejo, pa jih doma nimajo. Knjižnica se bo odprla v začetku leta 2024, zdaj pa zbirajo predmete, ki bodo sestavljali knjižnico reči. Nekaj so jih že zbrali. Najbolj zaželeni predmeti v knjižnicah reči so sicer šivalni stroji, detektorji kovin, puhalniki za listje, zvočniki, mešalne mize ...

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Ste vedeli, da v Sloveniji izginjajo pisani travniki? Površina vrstno bogatih travnikov vsako leto upada, med njimi pa so tudi zanimivi suhi travniki z orhidejami, ki so najbolj ogroženi. Prepoznamo jih predvsem po pisanosti, saj se na njih pojavljajo rastline, ki cvetijo v zelo različnih barvah in barvnih odtenkih. Na takšnih travnikih lahko občudujemo kukavičevke, divje orhideje, na njih pa se pojavljajo še številne druge redke vrste, različne vrste kosmatincev, skalni petoprstnik, čopasta grebenuša, srednji trpotec, lepljivi lan, navadna turška detelja ... V projektu Semena za življenje so številne organizacije združile moči, da bi poskrbele za obnovo vedno bolj ogroženih travnikov.

Družba Soške elektrarne Nova Gorica in Družba za avtoceste sta podpisali dogovor o postavitvi sončnih elektrarn ob primorski avtocesti in vipavski hitri cesti. Izkoristili bodo degradirane površine, kot so nekdanja odlagališča gradbenih odpadkov in različni izkopi, predvsem v okolici Dekanov, Razdrtega, Vipave in Vrtojbe.

Dunajčanov ne ustavi, da nimajo svojega vrta ali balkona, kjer bi lahko vrtnarili za svojo dušo. Že več kot 1500 prebivalcev avstrijske prestolnice sodeluje v pobudi Vrtnarjenje za vogalom. Vsi, ki si želijo prebuditi vrtnarja v sebi, lahko posvojijo gredico okoli mestnih dreves in jo posadijo z rastlinami, ki poskrbijo za lepši videz in večjo biotsko pestrost mesta. Urbanim vrtičkarjem pa bo na voljo še ena nekoliko nenavadna lokacija – mestno pokopališče.

"To je zgodovinski dan in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in okolja premaga geopolitiko," je potem, ko je skoraj 200 držav privolilo v zakonsko obvezujočo pogodbo za zaščito morskega življenja v mednarodnih vodah, optimistična Laura Meller, vodja kampanje za oceane pri organizaciji Greenpeace Nordic. Pohvalila je države podpisnice, ker so "opustile razlike in sprejele pogodbo, ki bo svetu omogočila zaščito oceanov, utrditev naše odpornosti na podnebne spremembe in zaščito življenj in preživetja milijard ljudi".

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.

Če na Twitterju v iskalnik vpišete angleško besedo podnebje, vam algoritem ne bo najprej ponudil besede 'podnebna kriza' ali 'podnebne spremembe', ampak podnebna prevara. Če kliknete na prvo ponujeno možnost, pa se vam odpre najprej predlogov objav, ki zanikajo resnost in celo obstoj podnebnih sprememb.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Dogovor o finančni pomoči državam v razvoju zaradi posledic podnebnih sprememb je bil bolj kot ne potreben na simbolni ravni, je o glavnem mejniku podnebnega vrha v Egiptu dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Obenem je bila kritična do slabega izplena na področju zmanjševanja izpustov in konkretnejših zavez o opuščanju vseh fosilnih goriv.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

Vlada Nove Zelandije je razburila s predlogom obdavčitve na toplogredne pline, ki se sproščajo kot posledica iztrebljanja in spahovanja goveda. Kot pojasnjujejo, je to del načrta za boj s podnebnimi spremembami. Šlo bi za prvi takšen ukrep doslej, pravijo odločevalci, ki kmetom svetujejo, da lahko ta strošek pokrijejo tako, da posledično zaračunajo več za okolju prijaznejše izdelke.