dioksid

Prva obsežna raziskava ekosistemov 50 do 200 metrov pod morsko gladino Cipra razkriva bogato morsko življenje, območje je dom tudi številnim zaščitenim vrstam. Raziskovalce pa skrbijo sledi človekovega onesnaževanja, kot so plastični odpadki in ribiške mreže, ki ogrožajo ta občutljiva in počasi obnovljiva morska območja.

V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi. Zato so na Nizozemskem prišli na idejo o farmah morske trave, ki bi lahko imele dolgoročen pozitiven vpliv na ekosistem in prilagajanje na podnebne spremembe. Julija so zabeležili prvo žetev iz tovrstne zelene morske farme North Sea Farm 1.

Svet je v ponedeljek spremljal, kako so v vesolje izstrelili kapsulo z izključno žensko posadko. Turistični suborbitalni let je trajal dobrih 10 minut in je zvezdnice ponesel 100 kilometrov nad Zemljo. In čeprav gre za nov mejnik pri vesoljskih potovanjih, pa okoljevarstveniki svarijo pred vplivom tovrstnega turizma na okolje, predvsem na segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Ker so izpusti žveplovega dioksida škodljivi za zdravje ljudi, živali in rastlin, svet že desetletja vodi bitko proti njegovim izpustom. In posledica tega je čistejši in bolj zdrav zrak, ki ga dihamo danes. A 'stranski učinek' čiščenja zraka, ker ima žveplov dioksid kot edini plin v ozračju hladilni učinek, je tudi zvišanje globalne temperature. Izpusti žveplovega dioksida so namreč zamaskirali del podnebnega segrevanja, globalno segrevanje so ustavili za približno pol stopinje Celzija. Po eni strani torej čistimo zrak, a segrevamo ozračje. Je torej dobro, da svet še naprej zmanjšuje izpuste žveplovega dioksida in kaj pomeni, če bodo izpusti še padali?

Ste tudi sami že kdaj pri nakupu doplačali za ogljično izravnavo izdelka ali storitve? Ste se vprašali, ali je z vašim prispevkom nekje res zraslo drevo in kako to uspeva? Raziskovalci so zdaj ugotovili, da lahko takšne prakse okolju celo škodujejo. Sajenje dreves naj bi bilo eno izmed orožij v boju proti podnebnim spremembam, a če je to nepremišljeno, na napačnih lokacijah, lahko v resnici planet še segreva, opozarjajo v novi raziskavi.

Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO. Svetovno poročilo o kakovosti zraka je preučilo zrak v 134 državah. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Ob obali Sunderlanda so se odločili, da bodo pred izumrtjem rešili avtohtone ostrige, ki so pomembne pri čiščenju morske vode, tega pa so se lotili na nekoliko drugačen način. Na novonastali greben v velikosti nogometnega igrišča so naselili 10.000 avtohtonih ostrig. Te so tudi učinkovito orožje, ki bodo prispevale pri odstranjevanju onesnaževal iz vode, poudarjajo znanstveniki.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Rastlina konoplja igra pomembno vlogo naravnega čistilca okolja, saj hitro zajame ogljikov dioksid iz ozračja. Prav tako odlično vpliva na zemljo, saj so njeni listi in stebla polni hranil, ki ob razgradnji obogatijo prst. Konoplja s postopkom fitoremediacije učinkovito odstrani škodljive toksine tako, da jih absorbira, zaradi česar so konopljo za čiščenje zemlje in podtalnice uporabili celo po jedrski katastrofi v Černobilu.

Ste že kdaj pri rezervaciji potovanja ali pri spletnem nakupu označili okence, ki vas poziva, da nekaj evrov namenite za ogljično izravnavo? Pa veste, kaj to pomeni? Ste prepričani, da zato na drugem koncu sveta uspeva bujno drevo? Pomislite še enkrat in preverite, kaj konkretno sploh pomenijo programi ogljične izravnave.

Potapljači na grškem otoku Santorini so se podali v lov za nekoliko drugačnim plenom. Lovili so smrtonosne pasti za morski živelj, tako imenovane mreže duhov. Zapuščena ribiška oprema lebdi po morjih, v njo pa se zapletajo morski organizmi, ki se ne morejo več rešiti. A to ni samo 'temna plat' Santorinija, v oceanih lebdi 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Znanstveniki so v vulkanskem vrelcu odkrili mikrobe, ki neverjetno hitro presnavljajo ogljikov dioksid. Odkritje vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti mikrobe, ki absorbirajo CO2, uporabili kot učinkovito orodje za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja.

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

Izpusti ogljikovega dioksida se bodo letos v primerjavi z lanskim letom povišali za 300 milijonov ton oz. za odstotek na 33,8 milijarde ton. To je kljub energetski krizi, zaradi katere se letos več posega po premogu, precej manj kot lani, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna agencija za energijo.

Zakisanost oceanov je pereč okoljski problem, ki je v glavnem posledica kurjenja fosilnih goriv. Zakisanost negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu. Ta proces v Arktičnem oceanu poteka štirikrat hitreje kot zakisanje drugih oceanov, ugotavlja nova študija. Znanstveniki so osupli nad hitrostjo procesa, ki bi lahko imel hude posledice za tamkajšnji ekosistem.

Uhajanje plina iz Severnega toka je tudi veliko podnebno tveganje, opozarjajo strokovnjaki. Zemeljski plin, ki uhaja iz plinovoda, je skoraj v celoti sestavljen iz metana, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb. Metan pa je toplogredni plin, ki je 'kriv' za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

"Onesnažen zrak je resna težava, ki je ne vidimo. Zato ljudje velikokrat ne pomislijo nanj, čeprav je tihi ubijalec," opozarja Volker Becker- Battaglia iz Münchna, ki živi na eni bolj onesnaženih nemških ulic. Je član skupine prebivalcev, ki toži nemško vlado zaradi nevarno visoke ravni onesnaženosti zraka. V tožbi se sklicujejo na to, da je kršena njihova pravica dihati čist in zdrav zrak in da vlada ne stori dovolj, da bi zaščitila njihovo zdravje.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Havajski koralni greben Maro so potapljači olajšali za skoraj 50 ton odpadkov. Med njimi so ujeli tudi 43 ton tako imenovanih mrež duhov, ki so najbolj smrtonosna past za morski živelj.

Podnebni aktivisti po vsem svetu v boju proti posledicam občutijo nekakšen užitek s tem, ko denimo glasno protestirajo proti pretiranemu letenju (angl. flight shaming) ali uporabi hrane, kot sta avokado in kvinoja, ki nepreklicno uničuje naravna okolja držav tretjega sveta. To je teza, ki jo je zastavil Erik Swyngedouw, profesor geografije na Univerzi v Manchestru na Šoli za okolje, izobraževanje in razvoj.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Lani, ko so države članice EU sprostile večino covidnih ukrepov, so se izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, v primerjavi z letom 2020 povečali za 6,3 odstotka. Največji porast je imela Bolgarija, medtem ko sta Portugalska in Finska beležili zmanjšanje. Slovenija je bila na repu držav z rastjo izpustov.

Prebivalci EU, ki želijo sodelovati pri zavezi EU, da bi do leta 2030 posadili tri milijarde dodatnih dreves, se lahko od danes pridružijo spletni aplikaciji MapMyTree. Vsak, ki posadi drevo, ga lahko na aplikaciji registrira in s tem prispeva k doseganju cilja.

Ko se je lovec na jastoge iz Avstralije Gary Ryan zavedel, kakšen okoljski odtis ima ribiška industrija na okolje, se ni pritoževal, ampak je takoj stopil v akcijo. Skupaj s šestimi kolegi je ustvaril vršo, v kateri je nekatere plastične dele nadomestil z jeklenimi. Izgubljena ribiška oprema namreč predstavlja približno deset odstotkov oceanskih odpadkov in velja za smrtonosno past za morsko življenje.

Kemikalije iz sončnih krem se nalagajo v sredozemski morski travi, ugotavlja nova študija. UV filtri iz sončnih krem, ki jih uporabljajo kopalci in jih nato na dnu morja vsrka morska pozejdonovka, bi lahko imeli negativen vpliv na morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Številne države so že prepovedale škodljive sestavine nekaterih sončnih krem.

Da so rastline zeleno zlato in izboljšujejo kakovost zraka, ki ga dihamo, ni v resnici nič novega. A podatki o tem, kako učinkovite so, so presenetljivo skopi. Nova raziskava, pri kateri je sodelovala tudi vodilna svetovna organizacija Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society), kaže, da lahko že pet manjših lončnic v povprečno veliki pisarni zniža ravni NO2 oziroma dušikovega dioksida, onesnaževala, ki ga povezujejo z respiratornimi boleznimi, za kar 20 odstotkov. Še en razlog več, da dobro poskrbite za rastline v svojih prostorih. Spatifil, različne vrste zmajevk, sobna praprot, taščin jezik, slonova noga … Vse te lončnice so znane po dobrih sposobnostih čiščenja zraka. Odločite se za katero izmed teh naravnih čistilk in v svojemu domu ali pisarni izboljšajte kakovost zraka.

Emisije ogljikovega dioksida, povezane z energetskim sektorjem, so lani na globalni ravni narasle za šest odstotkov na rekordnih 36,3 milijarde ton. Po navedbah Mednarodne agencije za energijo gre za najvišjo raven izpustov v zgodovini.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

Kot kaže nova raziskava, je imela ustavitev življenja med pandemijo tudi nekaj pozitivnih učinkov. Boljši zrak zaradi izrazito nižjih izpustov med zaprtji družbenega življenja, ki so se vrstila v letu 2020 in 2021, je imel namreč za posledico tudi čistejši zrak. Študija kaže, da je posledica tega nekaj sto preprečenih prezgodnjih smrti v evropskih velemestih.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Ameriški milijarder Elon Musk je sporočil, da SpaceX začenja program, v okviru katerega bi razvijali tehnolgijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga nato uporabljali za pogonsko gorivo za rakete. K sodelovanju je povabil vse zainteresirane.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Kakšna je povezava med govedorejo in segrevanjem našega planeta? Toplogredni plini, predvsem metan. To je izjemno močan toplogredni plin, ki precej vpliva na podnebne spremembe. Svetovni voditelji so se v Glasgowu zato zavzeli tudi za zmanjšanje izpustov metana. Prav na Škotskem pa so odkrili način, kako bi to lahko dosegli, ne da bi se povsem odpovedali govedoreji: s pomočjo genetike krav.

Prizori iz Tajske prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme. Plastične pasti tako povzročajo beljenje koral. Potapljači tam opravijo več čistilnih akcij, katerih cilj je osvoboditi grebene, ki lahko tako znova 'zadihajo'.

V Nemčiji so odprli prvi obrat za izdelovanje sintetičnega goriva za letala z nevtralnim ogljičnim odtisom. Z novim gorivom bodo letalski industriji pomagali zmanjšati izpuste CO2.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

Divje svinje so ena najbolj razširjenih živalskih vrst na svetu, ki povzroča preglavice številnim kmetom, tudi v Sloveniji. Prevelika populacija teh divjih živali pa ni škodljiva le za poljščine, pač pa tudi za naše ozračje. Ko namreč divje svinje med iskanjem hrane rijejo po zemlji, v zrak izhaja CO2.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem. Smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Na Tajskem so se nevladne organizacije zato lotile ambicioznega projekta, v katerem sodelujejo z lokalnimi ribiškimi skupnostmi, ki zdaj lovijo tovrstne mreže. Nekatere na koncu predelajo v zaščitno opremo proti covidu-19 ali kako drugače ponovno uporabijo.

Francoski parlament je nedavno potrdil predlog o ukinitvi letalskih povezav med destinacijami znotraj države, ki jih je možno z vlakom doseči v manj kot 2,5 ura. Cilj te spremembe je zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Gre za del obsežnega svežnja ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, ki ga podpira predsednik Emmanuel Macron.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?