dan zemlje

V Živalskem vrtu Ljubljana so danes odprli skulpturo Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja, ki simbolizira pomen ohranjanja zdrave zemlje. Skulptura, ki je zmagovalno delo javnega natečaja Eles 3000, po besedah direktorice živalskega vrta Suzane Gajić simbolizira plasti zemlje, ki skupaj tvorijo temelj biotske raznovrstnosti.

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

Od danes živimo na račun prihodnosti. Obeležujemo namreč svetovni dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. In to točko smo letos dosegli kar osem dni prej kot lani. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta. Slovenija pa je z ekološkim zadolževanjem pričela že aprila. Letošnji datum tako znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Junija 2019 je splet preplavila fotografija haskijev, ki 'hodijo' po vodi. Podnebni znanstvenik Steffen Olsen je posnel to osupljivo fotografijo haskijev. Zdi se, da psi hodijo po vodi, a gre za iluzijo. Fotografija pa je hitro postala viralna. Razkrila je resničnost podnebnih sprememb in hitrost taljenja ledu na Grenlandiji. Olsen se danes, ko se je podnebna kriza še poglobila, spominja trenutka, ko je posnel ikonično fotografijo.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Če smo se ponekod le zbudili v belo jutro, so tudi v slovenski Istri na plano pokukale snežne glavice. Na najkrajši dan v letu so v topli slovenski Istri zacveteli prvi zvončki. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Zvončki so namreč rastline zime in mraza, topli novembrski dnevi pa so preprečili, da bi zacveteli že prej. Zato so jih težko pričakovali. Lani so sicer zacveteli tik pred novim letom, spomni vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.

Sicilija je še vedno v primežu peklenske suše, ki je ne prekine niti kapljica dežja. Med kmetovalci se širi obup. So na robu preživetja, bojijo pa se, da se bodo morali posloviti od svoje drobnice. Zaradi pomanjkanja vode in hrane namreč ne morejo več skrbeti za živali. Največji otok v Sredozemlju se spopada z najhujšo sušo v zadnjih 20 letih.

Danes obeležujemo neslavni dan - svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos je ta dan nastopil dan prej kot lani, kar pomeni, da smo še dan prej presegli obnovitveno sposobnost našega planeta.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Sanje o najbolj zelenih olimpijskih igrah se – dobesedno – topijo. Če so bile letošnje pariške olimpijske igre predstavljene kot najbolj okolju prijazne doslej, se zapleta. Na njih namreč, da bi prihranili energijo, ne bi uporabljali klimatskih naprav, a napovedi ekstremne vročine, so med delegacijami sprožile upor. Organizatorji so popustili pritisku in naročili 2500 klimatskih naprav, za katere bodo plačale države same.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Dan ekološkega dolga za Slovenijo je tokrat napočil teden dni kasneje kot lani. Obeležujemo ga danes in to pomeni, da smo Slovenci porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni. Ta dan pove, kdaj bi se zgodil globalni dan okoljskega dolga, če bi vsi prebivalci na svetu živeli na način, kot živijo prebivalci Slovenije. Kdaj bo letos nastopil globalni dan okoljskega dolga, še ni znano.

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Obeležujemo globalni dan ekološkega dolga. To pomeni, da odslej živimo na 'rezervo'. Porabili smo namreč vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.

Ali ste vedeli, da obstajajo tudi nekoliko drugačne knjižnice? Knjižnice, v katerih si lahko izposodite ne le knjige, ampak tudi semena. Knjižnici semen sta svoj prostor v Sloveniji našli v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. S čim lahko obogatite svoj vrt, kaj si lahko izposodite in kakšna so pravila uporabe?

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Uživanje lokalno pridelane hrane lahko pomaga predvsem pri reševanju izpustov transporta, vendar je to le majhen del celotnega problema. Tudi če bi jedli izključno lokalno pridelano hrano, bi to imelo manjši učinek na ogljični odtis, kot če bi se samo en dan na teden popolnoma izognili hrani živalskega izvora. Pridelava mesa ima namreč vplive na skoraj vse dejavnike, ki prispevajo h globalnemu segrevanju.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

Slovenci smo letos že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo tako znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

To se sprašujejo pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki z malo drugačno kampanjo, v okviru katere so v prestolnici simbolično zažgali Zemljo, opominja na podnebne zločine, katerih ceno plačujemo vsi na Zemlji. O krivcu bodo lahko med petimi osumljenimi izbrali ljudje, a kot poudarjajo, če bi morali poiskati enega samega krivca, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in živa bitja na njem.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

Hrana ima velik ogljični odtis, sistem z njeno oskrbo pa je vse prej kot vzdržen. "Kaj jemo, je ključno v boju proti podnebnim spremembam," poudarja Nika Tavčar iz fundacije Umanotera. Zato podnebne krize ne moremo nasloviti brez radikalnih sprememb pri oskrbi s hrano.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Čeprav šolarje čaka še brezskrbno poletje, bo kmalu zopet napočil čas nakupa novih šolskih potrebščin. Zvezki, ki se znajdejo na slovenskih prodajnih policah, so dovolj kakovostni, a najmanj prepričajo s svojo okoljsko naravnanostjo, ugotavljajo pri Focusu in Zvezi potrošnikov Slovenije.

Tako število suš kot dolžina sušnega obdobja sta se od leta 2000 po svetu povečala za kar 29 odstotkov, je razvidno iz poročila ZN, ki so ga predstavili na petnajstem zasedanju konference pogodbenic Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji v mestu Abidžan na Slonokoščeni obali.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Medtem ko se podnebna konferenca COP26 še ni končala, je že znano prizorišče naslednje. Novembra 2022 bo v Egiptu, so na četrtkovem plenarnem zasedanju odločili delegati na konferenci v Glasgowu. Za gostitelja podnebne konference leta 2023 pa se potegujejo Združeni arabski emirati.

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Zaskrbljujoče napovedi kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, v letu 2021 dosegli drugo največjo rast v zgodovini. Svetovna gospodarstva bodo namreč v okviru okrevanja zaradi pandemije covida-19 predvsem v Aziji vlagala v fosilna goriva. Pri tem je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo izrazil veliko razočaranje: "Na eni strani vlade zagotavljajo, da so podnebne spremembe njihova prioriteta, po drugi strani pa so na poti druge največje rasti izpustov v zgodovini." Posvaril je, da smo morda na poti, ko bomo ponovili napake iz preteklosti.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

V Amazonskem deževnem gozdu v Braziliji so letos zabeležili rekordno število gozdnih požarov. V prvih osmih mesecih so našteli že več kot 72.800 požarov, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu manj kot 40.000. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so požari pogosto podtaknjeni, kmetje pa na takšen nezakonit način skušajo priti do novih zemljišč.

V Izraelu so v sredo izmerili doslej najbolj vroč dan v svoji zgodovini. Na gori Sodoma ob Mrtvem morju se je namreč živo srebro povzpelo do skoraj 50 stopinj Celzija.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Številne okoljevarstvene organizacije so ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje pozvale ljudi k trajnostnim ukrepom za reševanje našega planeta. Največja problematika, ki jo izpostavljajo, je prekomerna uporaba plastične embalaže, prav tako pa opozarjajo tudi na hitro upadanje živalske in rastlinske populacije.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Dejanje ene najstnice je le v nekaj mesecih preraslo v globalno gibanje mladih. Če se ni dotaknila politikov, je nedvomno prebudila najmlajše, ki po vsem svetu jasno in glasno zahtevajo ukrepe ... Ne upanja, ne obljub – temveč odločno akcijo. A Greta ni edina niti prva mlada aktivistka, ki je povzdignila glas za čistejše okolje.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Na Kitajskem, kjer imajo hude probleme z onesnaženostjo s smogom, so v prestolnici province Shaanxi Xianu postavili sto metrov visok stolp, trenutno največji čistilnik zraka na svetu.