co2 izpusti

Svet je v ponedeljek spremljal, kako so v vesolje izstrelili kapsulo z izključno žensko posadko. Turistični suborbitalni let je trajal dobrih 10 minut in je zvezdnice ponesel 100 kilometrov nad Zemljo. In čeprav gre za nov mejnik pri vesoljskih potovanjih, pa okoljevarstveniki svarijo pred vplivom tovrstnega turizma na okolje, predvsem na segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Koper in Izola bi znova postala otoka, morje v Sloveniji pa bi lahko poplavilo 1200 hektarjev površin. Od tega največ v okolici Sečovelj, pod vodo bi bile celotne soline in letališče. To bi se lahko, če bi se uresničil najbolj pesimističen podnebni scenarij, zgodilo do leta 2100. Nevarno je biti optimist, torej bodimo pesimisti in se pripravljajmo na slabše scenarije, svari Primož Banovec. Težko je opaziti nekaj, kar se trenutno premika s hitrostjo okoli pol centimetra na leto, a vedno pogostejše poplavljanje nižje ležečih delov obale je že tu, opozarja pred počasnim a vztrajnim naraščanjem morske gladine. Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da preprečimo takšne scenarije?

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Podnebni aktivisti iz skupine Tire Extinguishers so v Edinburghu udarili po terencih. Kot trdijo, so terenci zaradi enormnih izpustov neposredno povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so bile smrtonosne poplave v Španiji. Tako so iz solidarnosti z žrtvami poplav v Valencii pripravili protestno akcijo. Terence, ki so se znašli na njihovi poti, so porisali s sloganom: Ti avtomobili ubijajo Valencijčane.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Število zasebnih letov na priljubljene evropske počitniške destinacije je v poletnem času izjemno poskočilo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. To kaže, da uporaba zasebnih letal še zdaleč ni omejena le na poslovne lete. Uporaba zasebnih letal med vrhuncem turistične sezone razkriva ekstravaganten prestiž najbogatejših, ki pa močno obremenjuje naše okolje.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Če bi francoska ekipa na evropsko prvenstvo v nogometu potovala z vlakom namesto z letalom, bi svoje izpuste CO2 zmanjšala za 98 odstotkov, opozarja 15 evropskih nevladnih organizacij. Nogometne ekipe pozivajo, naj se na evropsko prvenstvo v nogometu odpravijo na trajnostne načine in s tem pokažejo pozitivni zgled ostalim.

Februarja bodo Parižani odšli na referendum. Odločali bodo o tem, ali bodo morali vozniki terencev za uro parkiranja precej globlje seči v žep. Kot kaže ena izmed raziskav javnega mnenja, prebivalci mesta zelo podpirajo novi ukrep, ki bi obremenil lastnike vozil, ki močno obremenjujejo okolje in so tudi nevarnejši za vožnjo.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Na vsakem koraku se že bohotijo praznično okrašena drevesca. Se vsako leto znova sprašujete, ali je okolju bolj prijazno umetno ali naravno božično drevo? Odgovor ni črno-bel. Načeloma pa velja, da je treba umetno smreko uporabljati od sedem do 20 let, da bi ta imela nižji ogljični odtis od naravnega drevesca. Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.

V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da v boju proti podnebnim spremembam šteje vsak prevožen kilometer. Koliko izpustov na kilometer bomo povzročili, pa je odvisno od nas. Medtem ko se vlaki in avtobusi vozijo vedno bolj prazni, marsikaterega lastnika negativno preseneti, ko preračuna, kakšni so dejanski stroški uporabe osebnega avtomobila. To lahko stori s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v Focusu. "Veliko ljudi negativno preseneti izračun, koliko mesecev morajo delati vsako leto samo za to, da so lastniki avtomobila. Mnogi, ki imajo ustrezne alternative, so se mu zaradi tega tudi že odpovedali," ugotavljajo v Focusu.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Preiskovalni novinarji so pod drobnogled vzeli sheme ogljičnih izravnav. Ugotovili so denimo, da so nekateri certifikati, ki obljubljajo sajenje dreves v deževnih gozdovih, v resnici ničvredni. Kje se zaplete, kje so ovire za uspešno izvajanje takšnih shem? Ogljičnih izravnav ne smemo uporabljati kot izgovor za odlaganje sistemskih reform proizvodnje in rabe energije, ki so nujno potrebne – na koncu moramo drastično zmanjšati emisije, da bi preprečili katastrofo, in samo z izravnavo tega nikoli ne bomo dosegli, izpostavljajo pri Focusu.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Povprečen ogljični odtis Slovencev je 5600 kg CO2 ekvivalenta na osebo, ugotavljajo pri CircularChange. Če to primerjamo z drugimi državami, dobimo zanimivo sliko. Na Finskem je ta vrednost namreč 9800 kg, v Turčiji pa 4700 kg ekvivalenta CO2. Naš skupni evropski cilj je do leta 2030 doseči povprečno 2500 kg ekvivalenta CO2 na osebo na leto in na ta način čim bolj omejiti višanje povprečne letne temperature, spomni Meta Pezdir iz organizacije Circular Change. To poletje so slovenskim prebivalcem predstavili novo spletno aplikacijo PSL, s katero lahko preprosto izmerite svoj ogljični odtis. Tam pa najdete tudi številne nasvete za bolj trajnosten življenjski slog.

Letošnji evropski zeleni teden, ki bo potekal do 11. junija, je posvečen doseganju sveta z neto ničelnimi emisijami. V tem času se bodo po Evropi in tudi Sloveniji zvrstili številni dogodki, vezani na zeleni razvoj. Zeleni teden je vsakoletna priložnost za razpravo o okoljski politiki EU.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

Nevladni organizaciji Umanotera in Focus sta odprli poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Iščejo praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji ter prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Izpusti ogljikovega dioksida se bodo letos v primerjavi z lanskim letom povišali za 300 milijonov ton oz. za odstotek na 33,8 milijarde ton. To je kljub energetski krizi, zaradi katere se letos več posega po premogu, precej manj kot lani, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna agencija za energijo.

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Lani, ko so države članice EU sprostile večino covidnih ukrepov, so se izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, v primerjavi z letom 2020 povečali za 6,3 odstotka. Največji porast je imela Bolgarija, medtem ko sta Portugalska in Finska beležili zmanjšanje. Slovenija je bila na repu držav z rastjo izpustov.

Z več dela na daljavo se izpusti ogljikovega dioksida kratkoročno zmanjšajo, saj se ljudje redkeje vozijo na delo, na dolgi rok pa bi se lahko izpusti povečali, saj se ljudje selijo iz mestnih središč in je njihova vožnja na delo daljša, hkrati so manj stimulirani, da kupijo varčnejša vozila, ugotavlja münchenski inštitut Ifo.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Emisije ogljikovega dioksida, povezane z energetskim sektorjem, so lani na globalni ravni narasle za šest odstotkov na rekordnih 36,3 milijarde ton. Po navedbah Mednarodne agencije za energijo gre za najvišjo raven izpustov v zgodovini.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

Ameriški milijarder Elon Musk je sporočil, da SpaceX začenja program, v okviru katerega bi razvijali tehnolgijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga nato uporabljali za pogonsko gorivo za rakete. K sodelovanju je povabil vse zainteresirane.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

Okoli 400 zasebnih letal naj bi v času podnebne konference v Glasgow pripeljalo politike, poslovneže in druge udeležence. Številni politiki, vključno z britanskim premierjem Johnsonom in predsednico Evropske komisije von der Leynovo, so zaradi svojega načina potovanja na konferenco, na kateri "rešujejo" svet pred nadaljnjim onesnaževanjem in segrevanjem ozračja, tarča ostrih kritik. Medtem ko "elita" svojih zavez o zmanjšanju emisij očitno (še) ne jemlje dovolj resno, pa so se po drugi strani številni aktivisti na Škotsko odpravili z vlaki, ladjami, kolesi in celo peš. S tem pa so poslali jasno sporočilo: samo naša dejanja štejejo.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

V Nemčiji so odprli prvi obrat za izdelovanje sintetičnega goriva za letala z nevtralnim ogljičnim odtisom. Z novim gorivom bodo letalski industriji pomagali zmanjšati izpuste CO2.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.

Divje svinje so ena najbolj razširjenih živalskih vrst na svetu, ki povzroča preglavice številnim kmetom, tudi v Sloveniji. Prevelika populacija teh divjih živali pa ni škodljiva le za poljščine, pač pa tudi za naše ozračje. Ko namreč divje svinje med iskanjem hrane rijejo po zemlji, v zrak izhaja CO2.

V Sibiriji se zaradi neobičajno visokih temperatur že tretje leto zapored borijo z obsežnimi gozdnimi požari. Samo v nedeljo so gasilci našteli več kot 187 gozdnih požarov v Jakutiji, ruski avtonomni republiki. Njena prestolnica Jakutsk, sicer najhladnejše mesto na svetu, pa je bila ovita v dim.

Zmanjševanje izpustov CO2 je nujno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Ne moremo se namreč zanašati na to, da bo narava sama iz ozračja odstranila presežke emisij. Zaradi številnih gozdnih požarov je namreč ravno obratno. Amazonski deževni gozd namreč v zadnjih letih proizvede kar trikrat več izpustov CO2, kot ga je sposoben absorbirati, je pokazala nova raziskava brazilskih znanstvenikov.

Slovenci še vedno najbolj prisegamo na dizelska vozila, čeprav so ta najmanj prijazna do okolja. Kar polovico registriranih osebnih avtomobilov je lani namreč poganjal dizel. Toda počasi, a vztrajno se povečuje delež avtomobilov na hibridni in električni pogon. To je sicer pričakovano, saj se širi tudi ponudba, avtomobili na alternativne pogone pa postajajo vse privlačnejši in tudi cenovno dostopnejši.

Slovenci se radi pohvalimo, da imamo čudovito naravo, razkošne gozdove, čisto vodo in veliko svežega zraka. Toda nič od tega ni samoumevno. In od naših vsakodnevnih odločitev je odvisno, v kakšnem okolju bomo živeli v prihodnje. Za ohranitev naše narave lahko veliko naredimo že sami. Denimo tako, da proizvedemo manj smeti, varčujemo z vodo in elektriko, se po opravkih opravimo peš ali s kolesom, ali pa izberemo električno vozilo.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

V dobrih osmih mesecih, odkar je Dars uvedel elektronsko cestninjenje za težka vozila, se je poraba goriv težkim vozilom na naših avtocestah in hitrih cestah zmanjšala za šest odstotkov. Zmanjšali so se tudi izpusti ogljikovega dioksida in drugih onesnaževalcev zraka.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Izpusti ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv v EU so bili lani za 2,5 odstotka nižji kot predlani. V Sloveniji so se znižali za 0,4 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.