cilji

Koper in Izola bi znova postala otoka, morje v Sloveniji pa bi lahko poplavilo 1200 hektarjev površin. Od tega največ v okolici Sečovelj, pod vodo bi bile celotne soline in letališče. To bi se lahko, če bi se uresničil najbolj pesimističen podnebni scenarij, zgodilo do leta 2100. Nevarno je biti optimist, torej bodimo pesimisti in se pripravljajmo na slabše scenarije, svari Primož Banovec. Težko je opaziti nekaj, kar se trenutno premika s hitrostjo okoli pol centimetra na leto, a vedno pogostejše poplavljanje nižje ležečih delov obale je že tu, opozarja pred počasnim a vztrajnim naraščanjem morske gladine. Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da preprečimo takšne scenarije?

Število zasebnih letov na priljubljene evropske počitniške destinacije je v poletnem času izjemno poskočilo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. To kaže, da uporaba zasebnih letal še zdaleč ni omejena le na poslovne lete. Uporaba zasebnih letal med vrhuncem turistične sezone razkriva ekstravaganten prestiž najbogatejših, ki pa močno obremenjuje naše okolje.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Slovenija je drugič v zgodovini prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegove obale. V Portorožu sicer te dni poteka 23. konferenca držav pogodbenic, dogodek pa je programsko usklajen tudi s konferenco ZN o podnebnih spremembah v Dubaju.

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se z začetkom kurilne sezone tudi močno onesnaži zrak. Preverite, kako poskrbeti za svoje zdravje v času kurilne sezone.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Se, ko se usedete za volan svojega avtomobila, vprašate, ali bi lahko pot opravili drugače? Na kakšen planetu in lastnemu zdravju, ki nima cene, bolj prijazen način? Poznate dejanske stroške motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb?

Nobena od 16 proučevanih držav v polnosti ne dosega ciljev energetskega prehoda, razkriva zadnja raziskava organizacije Climate Action Tracker. Organizacija, ki je proučevala napredek držav glede deleža uporabe fosilnih goriv, premoga in obnovljivih virov energije, je vseeno izpostavila nekatere pozitivne trende.

Kljub napredku v nekaterih državah članicah EU pri zmanjševanju uporabe pesticidov ti še vedno predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje. Da bi to spremenili, je treba storiti veliko več, pozivajo. Cilji EU o ničelnem onesnaževanju predvidevajo, da bi do leta 2030 kar za polovico zmanjšali uporabo kemikalij in nevarnih pesticidov, so spomnili. Izpostavljenost pesticidom je povezana z vrsto resnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca, dihal in nevrološke bolezni ter zaostanki v razvoju pri otrocih.

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

To se sprašujejo pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki z malo drugačno kampanjo, v okviru katere so v prestolnici simbolično zažgali Zemljo, opominja na podnebne zločine, katerih ceno plačujemo vsi na Zemlji. O krivcu bodo lahko med petimi osumljenimi izbrali ljudje, a kot poudarjajo, če bi morali poiskati enega samega krivca, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in živa bitja na njem.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.

Restavracije s hitro prehrano v Franciji z novim letom ne bodo več smele uporabljati embalaže za enkratno uporabo, torej krožnikov, skodelic in namiznega pribora, za stranke, ki jedo v lokalih. V Franciji namreč približno 30.000 lokalov s hitro prehrano na leto postreže šest milijard obrokov na leto, pri tem pa ustvarijo 180.000 ton odpadkov.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Evropski revizorji so pozvali k utrjevanju glavnih prioritet v proračunu EU. Evropska komisija mora po mnenju evropskega računskega sodišča bolje vključiti glavne prioritete politike EU v okvir smotrnosti, zlasti za enakost spolov, digitalni prehod in cilje trajnostnega razvoja. "Hkrati mora v svojem pristopu upoštevati stroške in izvedljivost," je poudaril član računskega sodišča Francois-Roger Cazala.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

Tretjino pridelane hrane v svetu se zavrže. Samo v Sloveniji smo je lani zavrgli za več kot 140.000 ton, od tega je bilo okoli 40 odstotkov hrane še užitne. Gre za podatek, ki ga je treba spremeniti in do hrane razviti skrben odnos, je poudarila ministrica Šinko.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Družba Petrol je danes uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Občutna podražitev energentov bo prizadela marsikatero gospodinjstvo v Sloveniji in številni zaradi višjih cen doživljajo stisko. A prava cena energenta ni le tista na položnici. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5. Je tudi ključni dejavnik tveganja za nastanek raka. Najcenejši energent pa kljub podražitvi še vedno ostaja les, izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike pa je silno škodljivo. Kot pravijo na Arsu, je najbolj optimalna izbira dobro toplotno izolirana stavba ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije.

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Pandemija covida-19 je upočasnila napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030. A obenem predstavlja priložnost, da iz trenutne krize pridemo močnejši in odpornejši na prihodnje krize, so se strinjali sodelujoči na mednarodni konferenci o skladnosti politik za trajnostni razvoj in evropski zeleni dogovor.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Zaskrbljujoče napovedi kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, v letu 2021 dosegli drugo največjo rast v zgodovini. Svetovna gospodarstva bodo namreč v okviru okrevanja zaradi pandemije covida-19 predvsem v Aziji vlagala v fosilna goriva. Pri tem je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo izrazil veliko razočaranje: "Na eni strani vlade zagotavljajo, da so podnebne spremembe njihova prioriteta, po drugi strani pa so na poti druge največje rasti izpustov v zgodovini." Posvaril je, da smo morda na poti, ko bomo ponovili napake iz preteklosti.

Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno obravnavo podalo predlog zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Od maja se na dunajskem Otoku na Donavi pase 50 ovac, ki skrbijo za okolju prijazno košnjo trave. V okviru pilotskega evropskega projekta bodo pod budnim očesom pastirjev do jeseni ovce nadomestile strojne kosilnice, tako pa zmanjšale ogljični odtis otoka.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

Slovenija je leta 2007 pravno uredila področje svetlobnega onesnaževanja okolja. S tem je postala primer dobre prakse, žal pa je naslednja leta 'zaspala' ter pozabila spremeniti in dopolniti sedaj že zastarelo uredbo, ugotavlja računsko sodišče, ki zato ministrstvu za okolje podaja negativno mnenje.

V Ljubljani so odprli prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v državi. Zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu. V okviru projekta je načrtovanih šest polnilnic na sredozemskem koridorju, med Barcelono in Ljubljano.

Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov za čistejši prometni sektor. Ključen je predlog za 30-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in kombijih do leta 2030. Z ukrepi želijo uresničiti cilje pariškega dogovora in dvigniti konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko, pa tudi povrniti zaupanje potrošnikov po Volkswagnovi aferi.

Spodbudna novica prihaja iz Bruslja, kjer so odobrili niz ukrepov, s katerim želijo recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2025 povečati na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bo treba ločeno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Več odgovornosti glede recikliranja odpadkov pa bodo po novem nosili tudi proizvajalci.

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.