center

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo naši naravi, saj izpodrivajo domače rastline in živali. Prostovoljci so se ponovno lotili njihovega odstranjevanja po vsej državi. S tem, da na vrtove ne sadimo tujerodnih vrst, z zavedanjem problematike in skupnim delovanjem lahko pripomoremo k ohranjanju naše edinstvene biotske raznovrstnosti.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

Brazilija je v kripljih suše. Kar pa je slaba novica tudi za ljubitelje krave. Račun presušenih rek in žgočih temperatur bodo namreč plačali tudi pridelovalci kavovca. Zaradi bornega pridelka, ki ga narekuje najhujša suša v zadnjih 70 letih, in požarov, ki so se razširili na marsikatero plantažo, grozi, da bodo cene opojne tekočine na globalnih trgih še dražje.

Po Evropi pustoši ciklon Boris, ki je prinesel uničujoče poplave in hud mraz. Takšna sprememba pa katastrofalno vpliva tudi na živalski svet. Tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije prihajajo srce parajoči prizori onemoglih, prezeblih in poginulih jat lastovk. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), je usoda lastovk žal v razmerah, ki smo jim priča zadnje dni, negotova.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

Kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja, so se spraševali udeleženci 3. Nacionalne kolesarske konference, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje. Ljudje se za trajnostni transport odločajo, če jim to omogoča infrastruktura, so se strinjali.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

Balkanski biser je znova izgubil svoj sijaj. Reko Drino preplavlja na tone smeti, ki kazijo njeno podobo in predstavljajo resno ekološko grožnjo. Tudi v letu 2024 se ponavlja star problem, na katerega ekologi iz Bosne in Hercegovine opozarjajo že več let. Vsaj dvakrat na leto namreč reko Drino v mestu Višegrad povsem preplavijo smeti.

Velenje bo na dan, ko po tradiciji otroke obišče prvi decembrski dobri mož, gostilo prav poseben dogodek, na katerem bodo opozarjali, da lahko z manjšo potrošnjo ustvarimo bogatejšo skupnost. VELEzmanjšarija, kot so poimenovali dogodek, bo priložnost, da dobite nekaj bolj trajnostnih idej za praznična darila in da se naučite kakšno bolj trajnostno spretnost. Podoben dogodek se bo v luči zmanjšanja naše potrošnje odvil tudi v Goriški knjižnici v Novi Gorici pod imenom GOzmanjšarija.

Začenja se podnebna konferenca Združenih narodov Cop28 v Dubaju. Pričakovanja pred konferenco so kot vsako leto visoka, že pred samim začetkom pa se je luksuzno prizorišče tokratnih podnebnih pogajanj znašlo v vrtincu 'okolju neprijaznih' obtožb zaradi sumov o močni prisotnosti in vplivu naftnih lobijev.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

Celjski šolarji bodo to šolsko leto na zanimiv in nekoliko drugačen način spoznavali okoljske teme. V okviru pilotnega projekta Od odpadkov do energije se bodo naučili, kako preprečevati nastajanje odpadkov in ali jih je mogoče ponovno uporabiti. Izračunali bodo tudi svoj okoljski odtis in spoznali celoten krogotok odpadkov. Jeseni bo tako v projektu sodelovalo več kot 550 učencev in 25 učiteljev.

Škorci, kmečke lastovke in mlakarice. To so ptice, ki so jih opazovalci ptic v akcijah pri nas lani najpogosteje opazili. Skupno so zabeležili kar 6000 osebkov, v celi Evropi pa so lani našteli kar 4,6 milijona ptic. Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije vse navdušence nad pticami tudi letos vabi, da se udeležijo aktivnosti ob evropskem dnevu opazovanja ptic. Ta bo potekal že ta vikend.

Netopirji so edina vrsta letečih sesalcev in igrajo pomembno vlogo v vseh ekosistemih. Mnoge vrste netopirjev se prehranjujejo z žužki, tudi takimi, ki veljajo za škodljivce na poljščinah ali drugih nasadih. V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, ki jim pomemben življenjski prostor predstavljajo stavbe kulturne dediščine. Žal pa imajo ljudje pogosto predsodke o teh koristnih sesalcih, zato jih preganjajo, uničujejo njihova zatočišča in celo pobijajo.

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova trikilometrska tematska pot – Pot med jelšami. To je eden izmed rezultatov projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.

Na Gorenjskem so prostovoljci poprijeli za delo in se lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Na tem območju je trenutno zabeleženih okoli 40 vrst invazivk. Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko tudi negativno vplivajo na človekovo zdravje. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Zato je prav, da se naučimo, kako odgovorno ravnati, da bi preprečili širjenje teh vrst v naravi.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Evropske države bodo do leta 2030 ob prizadevanjih ustvariti energetsko učinkovito in trajnostno prihodnost morale najti dodatnih 167 milijard evrov letno. Čeprav investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri tem predstavljajo izjemno pomemben delež, večina ponudnikov energetskih storitev poroča, da je težko ali zelo težko pridobiti primerne vire financiranja.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

V osmih gorenjskih občinah v teh dneh vstopajo v novo sezono enotnega sistema izposoje koles. Lani se je mreža razširila v Cerklje in Škofjo Loko, ponovno pa je zaživela tudi na Bledu. Raste tudi število uporabnikov in izposoj. V letošnji sezoni bo na 59 postajah skupaj na voljo 351 koles.

Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana je postal novi ponosni lastnik Mize za vsakogar. Gre za vključujočo mizo, ki je nastala v sklopu projekta Mastercard praznična vasica v sodelovanju z romunsko nevladno organizacijo AMAIS. Za njo so se med veselim decembrom odpirale pomembne teme vključevanja vseh v družbo, odslej pa bo učencem Centra IRIS zagotovila inovativni učni in šolski pripomoček.

Vsak dan od začetka januarja iz kraške udornice Ravnica odpeljejo za približno osem kontejnerjev odpadkov. Med njimi se najdejo deli motorjev, vozov, pa tudi lepo ohranjene embalaže že pozabljenih izdelkov, kot so vrečke, v katerih je bilo v 80. in 90. letih pakirano mleko, kovinske lončke, Jolly pralni prašek ... Gre za prvo organizirano čiščenje jame, ki velja za najbolj onesnaženo v Sloveniji. V preteklosti je bila jama zaradi svoje lege odlagališče odpadkov za širše zaledje Pivke. Sanacija je izredno zahtevna, pri tem si pomagajo z bagrom in žerjavom.

Kot ugotavljajo raziskovalci, energija, ki jo potrebujejo za vzgojo in hranjenje moških potomcev, ogroža zdravje samic kitov ubijalcev. Zato so požrtvovalne mame manj sposobne za nadaljnje razmnoževanje in vzgojo drugih mladičev, so ugotovili.

V sklopu serije pogovorov v Mastercard praznični vasici je omizje Mize za vsakogar gostilo Alena Kobilico in Timoteja Skledarja iz Zveze društev slepih in slabovidnih ter Jako Tomca in Amalijo Klopčič iz društva Altra. Pogovora, ki sta se drug za drugim zvrstila v četrtek, 8. decembra, in petek, 9. decembra, sta ponudila zanimiv vpogled v življenje po izgubi vida in nenehnim bojem med težko obvladljivim stanjem hiperaktivnosti ter depresije, značilnim za bipolarno motnjo. Kljub neštetim izzivom, ki so jih izpostavili gostje omizja, so pozitivna naravnanost, samokontrola in disciplina, pogum ter močna volja pozitivne besede, ki opisujejo njihovo uspešno spopadanje z vsakdanjimi izzivi.

Alen Kobilica je znano ime, ki smo ga sprva spoznali kot uspešnega modela. Tako v tujini, kot tudi pri nas, se je uveljavil v svetu mode, ko je pred leti po operaciji tumorja izgubil vid. Najprej samo delno, zdaj pa povsem. Pravi, da zdaj ne vidi. Tudi zato smo ga povabili na pogovor k Mizi za vsakogar, ki tudi vas od 25. novembra pričakuje v Mastercard praznični vasici na Trgu francoske revolucije. Za ogrevanje pa je z nami delil delček svoje zgodbe.

V zadnjih letih smo na področju socialnega in invalidskega varstva priča sistemskim spremembam, ki so prinesle sistem, za katerega se upravičeno sprašujemo, ali je pravičen, transparenten in vzdržen, so opozorili pri Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije.

Občina Škocjan je na Bučki uradno odprla varstveno-bivalno središče, ki ga bo upravljala enota Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Naložba je skupaj z davkom in nakupom nepremičnine stala nekaj manj kot 950.000 evrov.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

Nemški potniki so letošnje poletje lahko za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končuje. "To je bil velik uspeh", ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, pravijo na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

Morske želve na Floridi se spopadajo s posebno težavo, ki je posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. V zadnjih letih se iz večine jajčec, ki jih želve odlagajo na obalah, zvalijo samičke. Na spol želv namreč vpliva temperatura peska med inkubacijo.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

Kot opozarjajo pri Unescu, je tveganje za cunami v naslednjih 30 letih v Sredozemlju skoraj 100 odstotno. Zato so izpostavljena obmorska mesta pozvali, da se pripravijo na takšen scenarij. Med bolj ogroženimi mesti v Sredozemlju so glede na podatke Unesca Marseille, Aleksandrija in Istanbul.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

Satelitski posnetki kažejo, da je ledena polica Conger na Antarktiki popolnoma razpadla. Nasini znanstveniki pri tem svarijo, da je popoln propad ledene police, velike kot Rim, v času nenavadno visokih temperatur na Antarktiki, opozorilni znak pred tem, kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Polica se je sicer že prej počasi sesedala, rekordne temperature pa so proces najverjetneje spodbudile, ugotavljajo znanstveniki, a da bi povezanost potrdili, morajo narediti še dodatne raziskave.

V okviru projekta Ceplafib, ki ga je koordiniral razvojni center orodjarstva Slovenije – Tecos, so raziskovalci razvili trajnostno alternativo za reševanje problema plastike za enkratno uporabo. Gre za nov material iz reciklirane plastike in vlaken iz zavrženega časopisnega papirja, ki so ga poimenovali ceplafib.

Prehranska varnost se prične z zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. Kupnina za prenos premoženjske celote SPC Ptuj je državo stala 547.000 evrov. Upanje, da bomo ohranili še peščico ohranjenih slovenskih avtohtonih semen, tako še vedno ostaja. A kot svarijo v Ekoci, kjer potezo kmetijskega ministrstva sicer pozdravljajo, se jim, dokler v državi ne bo celovitega pristopa vse od semena pa do krožnika, slabo piše.

Reka Mura je marca 2020 končno dočakala začetek revitalizacije, največjo na in ob reki Muri do sedaj. Jeseni so že začeli z aktivnostmi na terenu. V zadnjih sto letih je panonska lepotica zaradi človeških posegov in vremenskih sprememb namreč postala slabše domovanje za številne rastlinske in živalske vrste. Prvi rezultati 4,6-milijonskega projekta bodo vidni kot povečanje življenjske pestrosti v izkopanih mlakah, obnovljenih mrtvicah in rečnih rokavih, kar bo ugodno vplivalo na stanje dvoživk, vodnih hroščev, kačjih pastirjev in obvodne vegetacije. Z vodo napolnjeni rečni rokavi bodo napajali poplavni gozd, zaradi širitev posameznih delov rečne struge pa bodo začela nastajati nova prodišča. Na obnovljenih mokrotnih travnikih se bo povečala rastlinska pestrost, kar bo ugodno vplivalo na stanje metuljev, hroščev in ptic.

Slabost električnih vozil je, da traja polnjenje baterije nekoliko dlje kot "tankanje" goriva pri vozilih na pogonska goriva. A to pomeni zgolj, da bomo morali nekoliko spremeniti svoje navade in polnjenje vozila načrtovati vnaprej, tako da bomo v tem času skočili še po kakšnih opravkih. Prav s tem v mislih in po meri uporabnikov električnih vozil je Petrol v Novem mestu odprl prvo središče večstandardne polnilne infrastrukture za električna vozila ob nakupovalnem središču Supernova Qlandia. V tem najsodobnejšem polnilnem centru za električne avtomobile je prostora za osem vozil, ki jih je možno polniti na dveh ultrahitrih in treh običajnih polnilnicah.

Dokaz, da so lahko tudi športne inovacije trajnostno naravnane, je posebna lesena fitnes naprava, ki jo je ustvaril Aljaž Štemberger iz Kočevja. Leseni veslač, kot je poimenoval inovacijo, je primer, kako lahko uporabimo les, ki ga v Sloveniji ne primanjkuje. To je zgled, kako lahko zaživi poslovna ideja, nastala na podlagi tradicije, znanja in prizadevanja za zdrav način življenja. Pri razvoju veslača je sodeloval s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje.

Poslanci Državnega zbora so s 53 glasovi za in nobenim proti sprejeli vladno novelo zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta med drugim prinaša manjše spremembe, ki bodo omogočile pravilen prenos evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v slovenski pravni red.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti, kot so nizki stroški polnjenja, vožnja brez izpustov škodljivih snovi, konstanten navor in tiho delovanje. A prihodnost e-mobilnosti bo veliko bolj interaktivna, kot smo bili vajeni doslej. Nov Renaultov model, ki prihaja spomladi, je znanilec nove dobe, ko bo vozilo storitev.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

V francoskem Flinsu stoji prva evropska tovarna, ki deluje po principu krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Gre za podjetje, ki je namenjeno podaljševanju življenjske dobe električnih vozil, recikliranju odsluženih baterij in drugih avtomobilskih delov ter ponovni uporabi akumulatorjev za shranjevanje zelene energije.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Prodaja prvega električnega avtomobila turške proizvodnje se bo predvidoma začela konec leta 2022. Kot so poudarili v TOGG, v naslednjih dveh letih načrtujejo tudi vstop na evropski trg. Sprva bo turški e-avtomobil na voljo na nemškem trgu, nato pa naj bi se prodaja razširila po vseh evropskih trgih.

Če nameravate obiskati dvorec Rakičan v Murski Soboti, se lahko po njegovi okolici zapeljete z inovativno hibridno e-kočijo, ki konjem olajša vleko. Razvili so jo v okviru čezmejnega projekta, ki v sklopu kočijaških poti spodbuja naravi prijazen čezmejni trajnostni turizem z inovativno turistično ponudbo.

Slovenski fenomen – presihajoče Cerkniško jezero – navdušuje tudi velike tuje produkcijske hiše. Te prihajajo v Notranjski park, da bi posnele spektakularne posnetke reševanja, kot ga ne poznajo nikjer drugje po svetu. Lokalni ribiči na tem območju ob izginjanju vode že stoletja hitijo k ribam in jih rešujejo pred smrtjo.

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Zapuščena gradbena jama, ki že leta buri duhove lokalne skupnosti za Bežigradom, je pred kratkim postala 'zeleni krater'. V ustvarjalnem laboratoriju nastajajo novi materiali, za katere oblikovalci upajo, da bi lahko nekoč nadomestili lesno biomaso in celo plastiko. Ljudje in mesta proizvajajo številne odpadke, ki pa lahko, kot dokazujejo v središču Ljubljane, na novo zaživijo. Rakove klešče, miceliji gliv in grozdne tropine so tako namesto v košu pristali v novih eksperimentalnih materialih.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

V Amsterdamu testirajo samovozeča električna plovila, ki so jih poimenovali "roboats" oziroma robotske ladje. Na rečnih kanalih nizozemske prestolnice jih nameravajo uporabljati za različne naloge, od pobiranja smeti do prevoza potnikov.

Okoljevarstvene in druge organizacije, med njimi čebelarska zveza in zveza društev upokojencev, so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Doslej je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.