bukev

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

V Ljubljani so že četrto leto zapored razglasili drevo leta. Med 35 predlogi meščanov je največ glasov prejela mogočna perzijska bukev, ki stoji na zelenici pred Zavodom za transfuzijsko medicino.

Ste tudi vi opazili, da so živo zeleni listi bukev v slovenskih gozdovih postali popolnoma rjavi? Gozdarji opažajo pojav, ki je zelo izrazit in je viden po vsej Sloveniji, so sporočili z Gozdarskega inštituta Slovenije. Kot so pojasnili, je pojav posledica močnega napada bukovega rilčkarja skakača. Kot opozarjajo, se sočasno letos na bukvah množično pojavlja tudi bukova listna uš, ki jo prepoznamo po belih volnatih prevlekah na spodnji strani bukovih listov – ti se zaradi sesanja listnega soka zvijajo in sušijo.

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

V zadnjih letih po Sloveniji navadna bukev, najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji, progresivno hira. Za zdaj raziskovalci še ne poznajo razloga. Procesa hiranja bukve v slovenskih gozdovih zelo verjetno ne moremo več zaustaviti, še posebej če ga umestimo v dolgoročne napovedi podnebnih sprememb. "Če bi želeli omiliti proces hiranja bukve, bi se moral ves svet takoj vzajemno odzvati na podnebne spremembe in problematiko invazivnih tujerodnih vrst," poudarja dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Prestolnica, mednarodno priznano mesto dreves, bo že tretje leto zapored okronala drevo leta. Katero drevo si zasluži ta laskavi naziv, bodo znova odločili Ljubljančani in Ljubljančanke. Drevesa so v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja.