bruselj

Otroci potrebujejo varne poti v šolo in na športne aktivnosti pa v najljubše parke v mestu, da si privoščijo oddih od betona v mestih. Katera mesta v Evropi so za otroke mobilnostno najbolj zelena in varna? In kje je slovenska prestolnica? To razkriva poročilo, ki ga je objavila evropska nevladna organizacija Clean Cities.

Potem, ko so Evropo pretresali kmetijski protesti, so kar sedem mesecev za evropsko isto mizo sedeli predstavniki vseh zainteresiranih skupin. Evropski živilski in kmetijski lobiji so prepoznali potrebo po uživanju manjše količine mesa, potem ko so z zelenimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikovali skupno vizijo prihodnosti kmetijstva. Rezultat dialoga z naravovarstvenimi skupinami je dogovor o nujnih, ambicioznih in izvedljivih reformah v kmetijstvu.

Evropski teden trajnostne energije se osredotoča na spodbujanje razogljičenja Evrope z zelenimi tehnologijami in rešitvami v smeri "poštenega ter pravičnega zelenega prehoda za ljudi in podjetja". V okviru tedna bo v Bruslju potekala tudi tridnevna konferenca, med drugim s sodelovanjem mladih.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

V Talinu praznujejo deseto obletnico, odkar je javni promet v prestolnici postal brezplačen. A niso zaspali na lovorikah, javni prevoz vseskozi izboljšujejo in se trudijo, da bi bil ta čim učinkovitejši. Trenutno uvajajo koncept 15-minutnega mesta, kjer je prebivalcem vse, kar potrebujejo, dostopno v 15 minutah. Talin se je povzpel tudi na prvo mesto Greenpeaceove lestvice glede na učinkovitost in cenovno ugodnost javnega prevoza v evropskih prestolnicah.

Slovenska prestolnica se je prebila na vrh lestvice glede na dostopnost električnih vozil za souporabo. Kot je ugotovila nova raziskava, je v Ljubljani na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, s čimer je Ljubljana pristala na tretjem mestu med vsemi 42 mesti. V skupnem seštevku pa je z dobro dostopno souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev zasedla deveto mesto.

Potniki, ki sanjajo, da bi se poslovili od letenja, imajo za potovanje po Evropi novo nostalgično alternativo, pišejo svetovni mediji. Tri noči na teden se lahko popotniki v Bruslju vkrcajo na vlak European Sleeper, ki s postaje odrine ob 19.22 in v središče Berlina prispe naslednje jutro ob 8.30. Storitev stavi na cenovno dostopnost, zato luksuza ne pričakujte.

Letošnji evropski zeleni teden, ki bo potekal do 11. junija, je posvečen doseganju sveta z neto ničelnimi emisijami. V tem času se bodo po Evropi in tudi Sloveniji zvrstili številni dogodki, vezani na zeleni razvoj. Zeleni teden je vsakoletna priložnost za razpravo o okoljski politiki EU.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.

Onesnažen zrak vsako leto povzroči prezgodnjo smrt najmanj 1200 otrok in mladostnikov po Evropi, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Kot opozarjajo, je Evropa otroke pustila na cedilu, saj so skoraj vsi otroci na stari celini izpostavljeni zraku, ki ne zadovoljuje standardov. Zaskrbljujoče je tudi to, da države nenehno prelagajo sprejetje ukrepov za izboljšanje zraka, ki ga dihamo vsi.

V EU je bilo letos nameščenih za rekordnih 41,4 gigavata sončnih elektrarn, kar je 47 odstotkov več kot lani, v poročilu ugotavlja združenje Solarpower Europe. Kot so sporočili, je največ elektrarn namestila Nemčija, sledili sta Španija in Poljska. Skupna moč vseh sončnih elektrarn v EU se je letos povečala za četrtino na 208,9 gigavata.

Evropska komisija je predlagala revidirano uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij ter nove razrede nevarnosti za endokrine motilce in druge škodljive kemične snovi. S tem si prizadeva za boljšo zaščito ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami, je sporočila Evropska komisija.

Sredi meseca se bo izteklo petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva, ki ga spremljajo očitki o rakotvornosti, v Uniji precejšnje, bo Evropska komisija po pričakovanjih dovoljenje podaljšala še za eno leto. Medtem naj bi bila znana nova ocena tveganja za zdravje in okolje.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

V Evropski uniji zavržemo 153 milijonov ton hrane na leto, kaže novo poročilo. Gre celo za večjo količino hrane, kot jo uvozimo, so izračunali. Količino zavržene hrane v Uniji bi morali do leta 2030 vsaj razpoloviti, da bi izboljšali prehransko varnost in naslovili podnebno krizo.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Prebivalci EU, ki želijo sodelovati pri zavezi EU, da bi do leta 2030 posadili tri milijarde dodatnih dreves, se lahko od danes pridružijo spletni aplikaciji MapMyTree. Vsak, ki posadi drevo, ga lahko na aplikaciji registrira in s tem prispeva k doseganju cilja.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Evropska komisija je ta mesec podaljšala seznam dovoljenih žuželk za prehrano ljudi. Hišni muren oziroma acheta domesticus je tako tretja žuželka, ki jo je Evropska komisija odobrila za prodajo na trgu EU. Hišni muren bo lahko na evropskih krožnikih zdaj postrežen zmrznjen, posušen ali v prahu. Izdelki, ki bodo vsebovali to novo živilo, bodo ustrezno označeni, zagotavlja Evropska komisija.

Belgija namerava še pospešiti prehod na zeleno mobilnost. Zadali so si namreč cilj, da bodo vsa poslovna vozila v tej državi od leta 2026 povsem električna. Kako nameravajo to doseči? Tudi tako, da bodo pri davčnih olajšavah za podjetja v prihodnje upoštevali zgolj električna poslovna vozila.

Več kot 100 javnih in zasebnih partnerjev iz celotne vrednostne verige plastike bo podpisalo izjavo zavezništva za krožno plastiko, ki spodbuja prostovoljne ukrepe za dobro delujoč trg reciklirane plastike v EU.

Slovenci presegamo evropsko povprečje, ko govorimo o ukrepanju proti podnebnim spremembam, kažejo zadnje raziskave Eurobarometra. Kar 82 odstotkov vprašanih redno ločuje odpadke in se trudi, da jih zmanjšuje.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Evropska komisija je odločila, da pošlje Sloveniji tri opomine: ker ne upošteva v celoti evropskih pravil o recikliranju ladij, ker še ni prenesla evropskih pravil o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju in ker ni zagotovila skladnosti z evropskimi pravili o storitvah.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Svet EU je potrdil direktivo, ki omejuje plastiko za enkratno uporabo v EU, s čimer je direktiva naredila še zadnji korak v postopku sprejemanja. Prepoved bo od leta 2021 veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo okolju bolj prijazne alternative, med njimi plastični krožniki, vatirane palčke in slamice.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Evropska komisija je v prvi fazi preiskave ugotovila, da so nemški avtomobilski proizvajalci BMW, Daimler in Volkswagen kršili pravila konkurence z dogovarjanjem o sistemih za okolju prijaznejša vozila. Bruselj bo zdaj počakal na odziv podjetij, nato pa sprejel končno odločitev.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov za čistejši prometni sektor. Ključen je predlog za 30-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in kombijih do leta 2030. Z ukrepi želijo uresničiti cilje pariškega dogovora in dvigniti konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko, pa tudi povrniti zaupanje potrošnikov po Volkswagnovi aferi.

Bruselj je predlagal nekaj sprememb evropske zakonodaje o pitni vodi, s katerimi želi izboljšati njeno kakovost in dostop do nje. Poleg tega spodbujajo ljudi, naj namesto ustekleničene pijejo vodo iz pipe, s čimer bodo prihranili denar in pomagali okolju. Zmanjšanje porabe ustekleničene vode lahko gospodinjstvom v Evropi pomaga prihraniti več kot 600 milijonov evrov na leto.

Spodbudna novica prihaja iz Bruslja, kjer so odobrili niz ukrepov, s katerim želijo recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2025 povečati na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bo treba ločeno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Več odgovornosti glede recikliranja odpadkov pa bodo po novem nosili tudi proizvajalci.

V EU je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, ki močno obremenjuje okolje. Ukrep, ki ga morata formalno sprejeti še Svet EU in Evropski parlament, naj bi začel veljati v dveh letih.