brez odpadkov

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Javni podjetji Ljubljanski potniški promet in Energetika Ljubljana sta uvedli prvi mestni avtobus s pogonom na 100-odstotni biometan, so sporočili iz LPP. Postopoma nameravajo tudi drugim avtobusom na metan ta energent zamenjati z obnovljivim. Poleg tega letos pričakujejo osem avtobusov na vodik, prihodnje leto pa 25 električnih avtobusov.

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Zlato na borzah sije vedno močneje in podira nove in nove rekorde. Raziskovalcem iz ETH Zurich pa je uspelo prelomno odkritje. Ugotovili so, kako pridobiti to plemenito kovino iz elektronskih odpadkov na zeleni način. Njihova zelo trajnostna nova metoda temelji na posebnem beljakovinskem spužvastem materialu, ki ga pridobivajo – ne boste verjeli – iz sirotke.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Na Finskem so raziskovali potrošniške navade svojih državljanov. Pri tem so se izkristalizirale zanimive ugotovitve. Že več kot polovica Fincev kupuje manj. In to ne le zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ampak so kot razlog številni navedli podnebne razloge. Zaradi zavedanja o podnebni krizi, so se tako pripravljeni odpovedati delu nakupov.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Predpraznični čas je znan po tem, da takrat kupujemo največ daril zase in za druge. V zadnjih letih beležimo strm porast spletnega nakupovanja, kar še dodatno onesnažuje okolje. Ali ste tudi sami letos svoje bližnje obdarili s kakšnim izdelkom iz kitajskih spletnih trgovin? Premislite dvakrat, saj račun cenenih izdelkov plača okolje in tudi zdravje.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

Obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Statistika pa kaže, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v koš odvrgel povprečno 78 kilogramov hrane, so izračunali.

Naš bralec je med nabiranjem gob pod Gorjanci naletel na zanimivo tujerodno gobo, ki spominja na morsko zvezdo. Njegov pogled je ujela rdeča lovkasta mrežnica, ki izhaja iz Tasmanije. Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Njena posebnost pa: kraki oziroma lovke, ki so prekriti s sluzjo in smrdijo. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo.

V torek se je na Švedskem začelo sojenje samookronani švedski kraljici smeti in še desetim obtožencem, ki so obtoženi največjega okoljskega zločina na Švedskem doslej. Podjetje naj bi nezakonito odmetalo najmanj 200.000 ton odpadkov. Med preiskavo so ugotovili škodljive ravni arzena, dioksinov, svinca, cinka, bakra in naftnih derivatov. Temu je bilo očitno izpostavljeno tudi prebivalstvo švedske prestolnice. Glavna obtoženka pa trdi, da je žrtev zarote konkurenčnih podjetij.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Medtem ko se Španci pritožujejo nad turisti, ki onesnažujejo njihovo državo, in organizirajo celo protituristične proteste, je danska prestolnica ubrala nekoliko drugačno strategijo. Turiste, ki to poletje obiščejo København, spodbujajo k sodelovanju v 'zeleni' počitniški zabavi. Ta vključuje okolju prijaznejša ravnanja, kot je pobiranje smeti iz rek in potokov, kolesarjenje do muzejev namesto vožnje z avtomobilom in celo prostovoljno delo na mestnem vrtu.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

Sanje o najbolj zelenih olimpijskih igrah se – dobesedno – topijo. Če so bile letošnje pariške olimpijske igre predstavljene kot najbolj okolju prijazne doslej, se zapleta. Na njih namreč, da bi prihranili energijo, ne bi uporabljali klimatskih naprav, a napovedi ekstremne vročine, so med delegacijami sprožile upor. Organizatorji so popustili pritisku in naročili 2500 klimatskih naprav, za katere bodo plačale države same.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Letošnji mednarodni dan družin poteka pod geslom Družine in podnebne spremembe. Dan je namenjen povečanju ozaveščenosti o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na družine, in o vlogi, ki jo imajo lahko družine pri podnebnih ukrepih, so ob dnevu zapisali v Združenih narodih. Dan se pri nas nadaljuje v teden družin.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Prebivalec Slovenije je zavrgel nekaj več kot 70 kilogramov hrane, ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih, ki pa za hrano na letno porabijo nekaj več kot 15 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine. V povprečju to znaša 3.700 evrov na leto, hrana pa se še vedno draži. Preverite, kako znižati količino hrane, ki pristane v smeteh.

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Organizatorji zbiralne akcije Ta starim je odzvonilo, ki poteka v sklopu projekta Life ECOSWEEEE, vas pozivajo, da preverite svoje predale in prispevate svoje odslužene mobilne naprave. Z oddajo še delujočih naprav lahko nekaj zaslužite, z nedelujočimi in res starimi napravami pa poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Vsi zbrani aparati bodo dobili novo življenje, bodisi v ponovni uporabi bodisi v reciklaži, so sporočili iz družbe ZEOS.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Kdaj ste nazadnje počistili svoj računalnik, mobilni telefon in tablico? Ali veste, da lahko, če izbrišete 100 GB podatkov iz svojih digitalnih naprav, prihranite toliko ekvivalenta CO2, kot če bi prevozili razdaljo med plažo v Strunjanu in ljubljanskim Vičem? Internet proizvede več emisij kot letalstvo, opozarjajo Ekologi brez meja. In če so nekoč organizirali najbolj znano čistilno akcijo pri nas Očistimo Slovenijo, zdaj pozivajo, da jo očistimo digitalnih odpadkov.

V dobi, ko tehnološki napredek pogosto poteka na račun dobrega stanja našega planeta, Samsung s predstavitvijo serije Galaxy S24 postavlja nova merila za industrijo. Ta najnovejši dodatek k liniji Galaxy ni le odličen primerek sodobne tehnologije, ki ga poganja prelomna umetna inteligenca Galaxy AI, temveč tudi dokaz neomajne zavezanosti podjetja Samsung trajnostnemu razvoju.

Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov letno. V primerjavi z letom 2019 to sicer pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

Irsko mesto Killarney se je odločilo, da je dovolj onesnaževanja okolja s plastičnimi lončki za na pot. Tistim, ki svoj topli napitek raje pijejo na poti, so otežili uporabo skodelic za enkratno uporabo. V mestu so se spopadali s kar 23.000 porabljenimi lončki za enkratno uporabo na teden. Bilo je kot kuga, ležali so bili povsod, opisujejo pobudniki okoljske akcije.

Na vsakem koraku se že bohotijo praznično okrašena drevesca. Se vsako leto znova sprašujete, ali je okolju bolj prijazno umetno ali naravno božično drevo? Odgovor ni črno-bel. Načeloma pa velja, da je treba umetno smreko uporabljati od sedem do 20 let, da bi ta imela nižji ogljični odtis od naravnega drevesca. Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.

Slovenija je drugič v zgodovini prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegove obale. V Portorožu sicer te dni poteka 23. konferenca držav pogodbenic, dogodek pa je programsko usklajen tudi s konferenco ZN o podnebnih spremembah v Dubaju.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto ustvari okoli pol tone komunalnih odpadkov in količine se zaenkrat ne zmanjšujejo. Vsako leto ustvarimo tudi okoli 7,5 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov oz. 3,6 kilograma na prebivalca, opozarjajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Kupujmo stvari, ki jih bomo uporabljali pogosto in dlje časa, pozivajo.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Z Obale prihajajo pozitivne novice. Ekipama društva Morigenos in Akvarija Piran je uspelo iz mreže, v katero se je zapletel, rešiti delfina. Kot izpostavljajo, žival ni utrpela resnejših poškodb, zato so za zdaj zelo optimistični. Objavili so tudi posnetek reševanja.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.