botanični vrt

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

V botaničnem vrtu v Ljubljani je ta teden zacvetela prva japonska češnja. Sveta drevesa Japoncev pomladi vsako leto namenijo rožnato-bel pozdrav. Veselijo pa se jih tudi v Evropi, kjer lepšajo pomladanske dni v številnih mestih.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani pripravlja že 10. festival zvončkov. Na festivalu bodo predstavili nove sorte in še neopisane različice navadnega malega zvončka. Zvrstilo se bo tudi nekaj predavanj, katerih osrednja tema bodo seveda zvončki. Ne bodo pa pozabili tudi na najmlajše. Ti se bodo lahko podali na lov na zvončke. Za njih pa pripravljajo tudi raziskovalno beležnico za samostojno raziskovanje vrta in možnost nagrad, na voljo pa bodo tudi različne delavnice in poslikava obraza. Častna pokroviteljica nad jubilejnim 10. Festivalom zvončkov je predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.

Če smo se ponekod le zbudili v belo jutro, so tudi v slovenski Istri na plano pokukale snežne glavice. Na najkrajši dan v letu so v topli slovenski Istri zacveteli prvi zvončki. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Zvončki so namreč rastline zime in mraza, topli novembrski dnevi pa so preprečili, da bi zacveteli že prej. Zato so jih težko pričakovali. Lani so sicer zacveteli tik pred novim letom, spomni vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Obiščite razstavo ciklam in morda se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd in tam uživali ob cvetenju in dehtenju te naše zelo zanimive rastline, pozivajo v Botaničnem vrtu Ljubljana. Te dni so v starem rastlinjaku namreč postavili priložnostno razstavo naše zelo dišeče vrste ciklame, ki očara z različno paleto vijoličasto rožnatih odtenkov.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svet ponesel sedem novih sort slovenskega zvončka. In dve sta še posebej dragoceni, saj tudi dišita. To pa je pri belih zakladih, za katere zbiratelji odštejejo tudi več sto evrov, redkost. "To sta res zelo lepo dišeča primerka," so ponosni v botaničnem vrtu. Če bi te sorte imeli v zadostni količini, bi jih takoj razprodali, pripoveduje vodja vrta Jože Bavcon.

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon je aprila opozoril, da je ogrožen obstoj botaničnega vrta, saj naj bi na območje posegla železnica. Čezenj naj bi namreč potekal drugi tir do Ivančne Gorice. Kot opozarja Bavcon, bo tir odvzel znaten del vrta, zato je prvopodpisani pod peticijo za ohranitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Zdaj pa je peticija, kot je sporočil, postala tudi mednarodna. Objavili so jo v novi spletni reviji svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI. To je velika mednarodna podpora za vrt, za kar smo zelo hvaležni, je vzpostavitev peticije komentiral Bavcon.

Cvetenje japonskih češenj je prava senzacija ne le na Japonskem, ampak tudi v evropskih prestolnicah. Množice se v času cvetenja japonskih lepotic zgrinjajo v parke, ki jih krasijo drobni cvetovi. Tudi v Ljubljani so številni parki, kjer lahko v času cvetenja občudujemo nežne rožnato-bele cvetove, ki kar kipijo od lepote. A pomlad pozdravijo vedno bolj zgodaj, letos pa so še posebej pohitele. V Sloveniji so se letos prvi cvetovi rodili že v začetku marca. Kakšna je zgodba drevesa, ki je postalo simbol podnebnih sprememb?

Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je le prepoznati, pravi direktor botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Ste že slišali za zvezdico, Ljubljano, goro in netopirja? To so sorte slovenskih zvončkov, ki v tujini in pri nas dosegajo visoke cene, saj so izredno cenjene. Za dragoceni bel šopek bi tako lahko odšteli malo premoženje, slovenski zvončki namreč stanejo več sto evrov. 'Rekorder' pa je za beli zaklad sorte 'Nova Gorica', ki je na dražbi odštel 513 evrov. Te lepotce pa si lahko ogledate prihodnji konec tedna na tradicionalnem Festivalu zvončkov v botaničnem vrtu v Ljubljani.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

V letu 2021 so znanstveniki prepoznali, opisali in poimenovali več kot 200 novih rastlin in gliv. Mnoge od njih pa so že ogrožene. Med njimi so tudi orhideja, ki raste v popolni temi, in vrsta tobaka, ki s svojimi lepljivimi žlezami privablja in ubija majhne žuželke. V letošnjem letu pa so po igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu poimenovali novo odkrito vrsto drevesa.

Letos so, kot vsako leto, v slovenski Istri že zacveteli prvi zvončki, so sporočili iz ljubljanskega botaničnega vrta. Ali ste vedeli, da po svetu uspeva več kot 2000 sort zvončkov in da so med bolj cenjenimi tudi slovenske? Slovenski zvončki, ki so v novi knjigi, ki so jo v Botaničnem vrtu težko pričakovali, dobili svoje ilustracije, dobro prodajajo tudi na številne dvore širom po svetu, posejani so po različnih, celo eminentnih ustanovah po Evropi, tudi v znamenitem londonskem botaničnem vrtu.

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.