ZELENA

Gozdovi so pljuča našega planeta in naš pomembni zaveznik pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Radenski so zato v preteklih letih zasadili že več kot 80 tisoč novih dreves in obnovili že več kot dva hektarja uničenih gozdnih površin. O pomenu takih dejanj smo se pogovarjali z Lucijo Odar – po izobrazbi magistrico inženirko gozdarstva, po duši pa neumorno raziskovalko narave, ki se je pridružila njihovi letošnji akciji obnove koroških gozdov z droni.

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

Že tradicionalna obnova gozdov v organizaciji Radenske Adriatic se je letos uspešno odvila v občini Radlje ob Dravi. Z brezpilotnimi letalniki so se osredotočili na odpravo posledic vetroloma, ki je območje prizadel pred dvema letoma, pri čemer so jim pomagali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, zaposleni in nadobudni učenci podružnične šole Vuhred. Prav mlade generacije, točneje osnovnošolce, pa v Radenski dodatno spodbujajo, da se udeležijo ustvarjalnega natečaja, s katerim želijo o pomenu gozda ozavestiti tudi širšo javnost.

Ko stopiš v laboratorij v Izoli, si težko predstavljaš, da tam nastaja nekaj, kar bi lahko popolnoma spremenilo način, kako gradimo stavbe. Med pipetami, mikroskopi in vzorci materialov nastaja ideja, ki zveni kot prihodnost: živa koža za stavbe. Ta inovacija je plod mednarodne, 13-članske ekipe, ki združuje strokovnjake z različnih področij: mikrobiologije, biotehnologije, materialne znanosti, kemije in informacijskih tehnologij.

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

Otroci potrebujejo varne poti v šolo in na športne aktivnosti pa v najljubše parke v mestu, da si privoščijo oddih od betona v mestih. Katera mesta v Evropi so za otroke mobilnostno najbolj zelena in varna? In kje je slovenska prestolnica? To razkriva poročilo, ki ga je objavila evropska nevladna organizacija Clean Cities.

Nova raziskava nekoliko miri pred črnim scenarijem, ki lahko zaradi podnebnih sprememb Evropo močno ohladi. Nenadne zaustavitve sistema termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku (AMOC) naj do konca stoletja ne bi bilo na obzorju. A pozor, to ne pomeni, da se ne more zgoditi pozneje. Poleg tega bo ta slabela, kar pa vseeno prinaša zaskrbljujoče posledice.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

"Semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo. Zato zavedni ljudje po Sloveniji zbirajo avtohtona semena, jih pridelujejo po načinu naših prednikov in simbolično podarjajo kot nadaljevanje tradicije ter širijo semena in znanja. V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen, zato vsako ohranjeno in posajeno seme šteje," opozarja Irena Rotar iz Ekoci. Tudi letos Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. Pri aktivnostih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Okoljevarstvenike je razveselila decembrska zmaga v Italiji. Sodišče je namreč pritrdilo naravovarstvenim skupinam, ki jim je uspelo preprečiti črpanje zemeljskega plina v Severnem Jadranu, kar bi, kot trdijo, ogrozilo ranljivo delto reke Pad.

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

V občini Ajdovščina je letos zaživela prva samooskrbna sončna skupnost v državi. V Budanjah so na streho javnega objekta razgrnili sončne panele. Pridobljeno energijo pa so ponudili prav vsem zainteresiranim lokalnim prebivalcem. Zaradi odziva, ki je presegel vsa pričakovanja, so vzpostavili še več javnih sončnih streh. Trenutno je v skupnost vključenih že 185 gospodinjstev. Sončni paneli v skupni površini 5432 kvadratnih metrov in skupno močjo skoraj 700 kW zagotavljajo zanesljiv in čist vir energije, nižje položnice in prijeten občutek, da so člani skupnosti pripomogli k zmanjševanju emisij brez vpliva na kakovost življenja v njihovih domovih.

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

Znano je, da rastline za rast potrebujejo svetlobo. Malo manj pa je znano, da lahko tudi same proizvajajo svetlobo. Raziskovalci iz Rotterdama so namreč našli način, kako lahko s pomočjo rastlin osvetljujejo lokalni park.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Osupljivi prizori puščave v Maroku, ki jih nismo vajeni. Peščene sipine, ki so postale jezera. Kaj je botrovalo obsežnim poplavam? Kot pojasnjuje klimatolog Gregor Vrtačnik iz Arsa, vpliv podnebnih sprememb na ta dogodek verjetno ni prav velik, temveč gre za redko vremensko situacijo.

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

Radenska Adriatic je septembra sprožila novo kampanjo za obnovo gozdov na Krasu ter potrošnike pozvala, naj se ji pridružijo. K pogozdovanju, ki ga po ogroženih regijah izvajajo že peto leto, pa tokrat vabijo tudi druga podjetja.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Medtem ko se Španci pritožujejo nad turisti, ki onesnažujejo njihovo državo, in organizirajo celo protituristične proteste, je danska prestolnica ubrala nekoliko drugačno strategijo. Turiste, ki to poletje obiščejo København, spodbujajo k sodelovanju v 'zeleni' počitniški zabavi. Ta vključuje okolju prijaznejša ravnanja, kot je pobiranje smeti iz rek in potokov, kolesarjenje do muzejev namesto vožnje z avtomobilom in celo prostovoljno delo na mestnem vrtu.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je julija potrdila prvo najdbo škodljivega japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Po tem so na počivališču Lukovica ujeli še tri, na ljubljanskem barju pa enega. Dokler gre za izolirane najdbe posameznih hroščev v pasteh in ni zaznane škode na gostiteljskih rastlinah v naravi, stanje ni zaskrbljujoče, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obe najdbi nista povezani, saj je lokacija Barje oddaljena več kot 22 km zračne črte od lokacije Lukovica, izpostavljajo.

Sicilija je še vedno v primežu peklenske suše, ki je ne prekine niti kapljica dežja. Med kmetovalci se širi obup. So na robu preživetja, bojijo pa se, da se bodo morali posloviti od svoje drobnice. Zaradi pomanjkanja vode in hrane namreč ne morejo več skrbeti za živali. Največji otok v Sredozemlju se spopada z najhujšo sušo v zadnjih 20 letih.

Glavni cilj energetskih skupnosti v Evropi ni samo ustvarjanje dobička, ampak tudi uresničevanje nekaterih socialnih in okoljskih ciljev, med katerimi je tudi odpravljanje energetske revščine. V EU si namreč približno petina prebivalstva, kar je več kot 100 milijonov ljudi, poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. S Chrisom Vrettosom smo se dotaknili nekaj dobrih praks preprečevanja energijske revščine, kot poudarja, so glavni krivec zanjo fosilna goriva, odgovor za njeno preprečevanje pa leži v obnovljivih virih energije.

Italijanske Firence so se odločile, da bodo kolesarjenje v službo spodbujale na privlačen način. Vsem, ki se na delo odpravijo s poganjanjem pedal, bodo plačali. Vzpostavili so tudi sistem, s katerim bi odkrivali morebitne goljufe.

Občina Hrastnik in Energetska zadruga Zeleni Hrastnik začenjata nov projekt pridobivanja energije iz sonca, in sicer s skupnostno elektrarno, ki bo postavljena na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik. Z novo elektrarno z zmogljivostjo 100 kilovatov želi občina dodatno okrepiti energetsko neodvisnost in trajnostni razvoj.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Evropo je zajel val energetskih skupnosti. Te pa še zdaleč niso le za hipije, ampak se številne lotevajo resnih projektov velikega obsega. V Belgiji bo organizacija energetskih skupnosti sodelovala pri projektu prvih vetrnih elektrarn na morju v državi do leta 2025. "Ne govorimo o nekaj sončnih panelih, govorimo o vetrnih elektrarnah na morju, ki bi lahko napajale več deset tisoč gospodinjstev," pripoveduje sogovornik Chris Vrettos. Energetske skupnosti vidi kot šole demokracije: "Ne želimo si več modela preteklosti, ko sta proizvodnjo električne energije nadzirali le eno ali dve podjetji."

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Evropski teden trajnostne energije se osredotoča na spodbujanje razogljičenja Evrope z zelenimi tehnologijami in rešitvami v smeri "poštenega ter pravičnega zelenega prehoda za ljudi in podjetja". V okviru tedna bo v Bruslju potekala tudi tridnevna konferenca, med drugim s sodelovanjem mladih.

V Piranu so predstavniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace Slovenija simbolično postavili prvo vetrnico na Obali. Z akcijo so pozvali k določitvi jasnih pravil za postavljanje vetrnih elektrarn, ki bi ustrezala tako investitorjem kot prebivalcem v okolici objektov. Kot pravijo, se zavzemajo za boljšo izrabo potenciala vetra v Sloveniji.

Na področje sončne energije bo letos po svetu predvidoma vloženih 500 milijard dolarjev (459 milijard evrov) , kar je več kot v vse druge vrste pridobivanja električne energije skupaj, je v objavljenem poročilu o zelenih virih energije objavila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Kompostiranje je odličen način, s katerim reciklirate organske odpadke in naravno obogatite svoj vrt. Preverite, kako kompostirati doma in na kaj biti pozorni.

Lansko leto je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Skupina slovenskih znanstvenikov z ljubljanske Fakultete za strojništvo je razvila inovativen način za izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje stavb in naprav brez rabe električne energije. Razvili so namreč koncentrator, ki izredno nizke temperature globokega vesolja s posebno metodo koncentrira in hlad usmeri proti viru toplote.

Razcvet uporabe električnih avtomobilov dokazano vpliva na znižanje emisij ogljikovega dioksida, kažejo izsledki študije, ki so jo na širšem območju San Francisca izvedli na kalifornijski univerzi Berkeley. Po besedah avtorjev so tako z meritvami dokazali, da ima elektrifikacija merljiv učinek.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Zvezda Hrastnika je postalo sonce. Na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik se razprostira več kot 600 sončnih panelov, ki jih ravno zdaj prekriva snežna odeja. A sončni žarki že počasi razkrivajo pogled na prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji. Oskrbovala bo 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva gospodarska objekta. Od ostalih skupnostnih elektrarn pa se razlikuje v pomembni točki – vsi odjemalci so hkrati lastniki elektrarne, zato iz računice odpadejo večji posredniki energije.

Eko sklad je povečal sredstva na dveh odprtih javnih pozivih, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb občanov ter za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine. Na prvem je po novem na voljo 35 milijonov evrov, na drugem pa 10 milijonov. Spremembi je Eko sklad objavil v uradnem listu.

Že naslednje poletje naj bi samo središče mesta Utrecht krasil pravi pravcati 'navpični gozd'. Stanovanjski kompleks, zgrajen iz dveh blokov, kjer bodo tako stanovanjski kot poslovni prostori, bo v popolnosti preraslo zelenje, kar bo imelo številne pozitivne učinke za prebivalce mesta in ozelenjene soseske. Kar 300 dreves in več kot 10.000 rastlin bo izdihnilo 41 ton kisika na leto, poskrbelo za boljši in hladnejši zrak ter poskrbelo za boljše počutje med prebivalci.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.

V zadnjih letih se globalno ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja močno povečuje, kar spodbuja podjetja k iskanju inovativnih rešitev za zmanjšanje vpliva na okolje. V tem kontekstu so se pri Tušu odločili narediti korak naprej s svojim najnovejšim projektom v okviru lojalnostnega programa Tuš klub – kocke Tuš Bricks, ki so narejene iz 100 % reciklirane plastike.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Na vlak – okolju bolj prijazen prevoz – je zdaj skočila tudi francoska nogometna zveza. Sprejeli so bolj zelena oziroma okolju prijazna 'nogometna' pravila. Francosko nogometno moštvo bo namreč odslej na vse tekme, ki jih bo igralo manj kot tri ure stran, potovalo z vlakom namesto z letalom. Tako želijo zmanjšati ogljični izpust, so se odločili, poroča Euronews. To velja tudi za eno največjih zvezd nogometa Kyliana Mbappeja, ki se bo zdaj namesto na letalo večkrat vkrcal na vlak.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

V Talinu praznujejo deseto obletnico, odkar je javni promet v prestolnici postal brezplačen. A niso zaspali na lovorikah, javni prevoz vseskozi izboljšujejo in se trudijo, da bi bil ta čim učinkovitejši. Trenutno uvajajo koncept 15-minutnega mesta, kjer je prebivalcem vse, kar potrebujejo, dostopno v 15 minutah. Talin se je povzpel tudi na prvo mesto Greenpeaceove lestvice glede na učinkovitost in cenovno ugodnost javnega prevoza v evropskih prestolnicah.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Nobena od 16 proučevanih držav v polnosti ne dosega ciljev energetskega prehoda, razkriva zadnja raziskava organizacije Climate Action Tracker. Organizacija, ki je proučevala napredek držav glede deleža uporabe fosilnih goriv, premoga in obnovljivih virov energije, je vseeno izpostavila nekatere pozitivne trende.

Si predstavljate, da se sprehodite po ulici in si pri tem brezplačno postrežete z jagodami, češnjami, sirom? V švicarski Ženevi so v prizadevanju, da zavržejo manj hrane, postavili že štiri ulične hladilnike, iz katerih si lahko mimoidoči postrežejo hrano pred iztekom roka uporabnosti, ki jo donirajo podjetja ali posamezniki.

Živite v zavetju krošenj ali pa so te le streljaj stran od vašega doma? Za vas imamo dobro novico. Ljudje, ki živijo v bližini gozdov, parkov ali drugih zelenih površin, imajo v povprečju dve leti in pol nižjo biološko starost, so ugotovili raziskovalci. V študiji so znova dokazali izjemen pomen narave za zdravje in dobro počutje ljudi.