WWF

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Prva obsežna raziskava ekosistemov 50 do 200 metrov pod morsko gladino Cipra razkriva bogato morsko življenje, območje je dom tudi številnim zaščitenim vrstam. Raziskovalce pa skrbijo sledi človekovega onesnaževanja, kot so plastični odpadki in ribiške mreže, ki ogrožajo ta občutljiva in počasi obnovljiva morska območja.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Zaradi vse močnejšega segrevanja oceanov bi se lahko populacije meduz razširile vedno bolj proti poloma, svari nova raziskava. Podnebne spremembe ogrožajo številne morske organizme, a številnim vrstam meduz toplejša voda ustreza, ugotavljajo.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je nujno treba zaščititi sredozemske travnike z morsko travo pred škodo, ki jo povzroča sidranje plovil. Samo lani je bilo zaradi sidranja plovil namreč neposredno kar prizadetih 50.000 hektarjev morske trave pozejdonka. Ta pa je izrednega pomena, saj travniki te morske cvetnice delujejo kot orožje proti podnebni krizi.

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

Srce parajoč posnetek prikazuje na tisoče poginulih rib, ki so jih potem, ko so se ujele v vlečne mreže kot 'kolateralna' škoda pri lovu škampov, preprosto odvrgli na morsko dno. Med njimi so tudi številne ogrožene vrste. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je videoposnetek reprezentacija in pogled v dejanske okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate.

Skoraj četrtini živali, ki živijo v rekah, jezerih in drugih sladkovodnih virih, grozi izumrtje, kaže nova raziskava. Podnebne spremembe, zajezitev rek, invazivne vrste in kmetijstvo: vse to so razlogi, da se stanje iz leta v leto slabša, so zaskrbljeni znanstveniki.

Okoljevarstvenike je razveselila decembrska zmaga v Italiji. Sodišče je namreč pritrdilo naravovarstvenim skupinam, ki jim je uspelo preprečiti črpanje zemeljskega plina v Severnem Jadranu, kar bi, kot trdijo, ogrozilo ranljivo delto reke Pad.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

Iz hrvaškega Novega Vinodolskega prihajajo dobre novice. Na območju so namreč opazili in posneli izredno redko vrsto želve – orjaško usnjačo. Hrvaški Inštitut Plavi Svijet pa pri tem opozarja na posebno pozornost, saj bo žival nekaj časa zagotovo ostala v jadranskih vodah, opazili pa so jo 100 metrov od obali. Nanjo tako prežijo številne nevarnosti, ker gre za ogroženo vrsto, pa ji želijo pomagati, da varno zapusti Jadran.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Malezija, ki je po vzoru kitajske diplomacije pand načrtovala, da bo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, kot darilo poslala orangutane, je sedaj te načrte opustila. Namesto tega vabi države, da posvojijo orangutane, vendar jih naj pustijo v njihovem naravnem okolju, poročajo malezijski mediji.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Kitajska pande že desetletja uporablja kot diplomatsko orodje, diplomacije z živalmi pa se bo v prihodnje posluževala tudi Malezija. Tamkajšnje oblasti so namreč napovedale, da bodo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, začele podarjati te velike ogrožene opice. Okoljevarstveniki medtem poudarjajo, da je ključna njihova zaščita v naravi.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

Rekordno vroče temperature morske vode lansko poletje in jesen so povzročile, da je poginilo več kot tri četrtine koral, ki so jih v zadnjih letih raziskovalci gojili na otočju Florida Keys. Grebene so z dodatnimi koralami naselili zato, da bi poskusili rešiti ogroženi vrsti koral, ki sta izjemno občutljivi na podnebne spremembe.

Varnost preskrbe z vodo in hrano, pa zagotavljanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb. Vse to so pomembne funkcije ekosistema, ki ga imenujemo tudi ledvice pokrajine. Letos svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom 'življenjska povezanost ljudi in mokrišč'. Mokrišča absorbirajo toliko ogljikovega dioksida, kot vsi gozdovi na planetu skupaj, pa vendar izginjajo trikrat hitreje od gozdov.

Ob obali Sunderlanda so se odločili, da bodo pred izumrtjem rešili avtohtone ostrige, ki so pomembne pri čiščenju morske vode, tega pa so se lotili na nekoliko drugačen način. Na novonastali greben v velikosti nogometnega igrišča so naselili 10.000 avtohtonih ostrig. Te so tudi učinkovito orožje, ki bodo prispevale pri odstranjevanju onesnaževal iz vode, poudarjajo znanstveniki.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Nova raziskava razkriva temno skrivnost azijskega otoka Borneo. Kritično ogroženi bornejski orangutani, ki živijo na tem otoku, a so tik pred izumrtjem, so namreč še vedno žrtve nelegalnega pobijanja. Kot ugotavljajo raziskovalci, naj bi se kar v 30 odstotkih vasi na otoku v zadnjih petih do desetih letih kljub strogi prepovedi še vedno pobijalo orangutane. In to v velikem obsegu.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Za nami so turbulentni tedni vremenskih ekstremov. Medtem ko se v Sredozemlju borijo s požari, smo se pri nas s silovitimi neurji. Združeni narodi so opozorili, da je konec obdobja podnebnega segrevanja in da smo vstopili v obdobje 'podnebnega vrenja'. Če se znamo kdaj pošaliti, da je morje na počitnicah toplo kot v toplicah, pa to vedno bolj kot šala postaja resničnost. Vremenski ekstremi bi se lahko zaradi rekordnih temperatur morja nadaljevali v jesen, svarijo znanstveniki.

Potapljači na grškem otoku Santorini so se podali v lov za nekoliko drugačnim plenom. Lovili so smrtonosne pasti za morski živelj, tako imenovane mreže duhov. Zapuščena ribiška oprema lebdi po morjih, v njo pa se zapletajo morski organizmi, ki se ne morejo več rešiti. A to ni samo 'temna plat' Santorinija, v oceanih lebdi 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

Z Obale prihajajo pozitivne novice. Ekipama društva Morigenos in Akvarija Piran je uspelo iz mreže, v katero se je zapletel, rešiti delfina. Kot izpostavljajo, žival ni utrpela resnejših poškodb, zato so za zdaj zelo optimistični. Objavili so tudi posnetek reševanja.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.

Najnovejše poročilo o stanju planeta potrjuje, da netrajnostna človeška dejavnost potiska naravne sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji, na rob. Če ste stari 50 let, so bile ob vašem rojstvu na svetu populacije prostoživečih živali v povprečju za 69 odstotkov večje, kot so danes. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato so potrebne nujne spremembe, ki bodo ustavile uničevanje biotske raznovrstnosti.

Zakisanost oceanov je pereč okoljski problem, ki je v glavnem posledica kurjenja fosilnih goriv. Zakisanost negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu. Ta proces v Arktičnem oceanu poteka štirikrat hitreje kot zakisanje drugih oceanov, ugotavlja nova študija. Znanstveniki so osupli nad hitrostjo procesa, ki bi lahko imel hude posledice za tamkajšnji ekosistem.

Poročali smo o tem, da je WWF Adria pripravila analizo zločinov proti naravi na Hrvaškem, v BiH, Španiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji. Čeprav Slovenije niso zajeli v poročilo, smo se s slovensko predstavnico WWF Adria pogovarjali o tem, kateri zločini proti naravi so najpogostejši v Sloveniji, ali so ti v porastu in kako smo na to pripravljeni. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Iz Nepala prihajajo vzpodbudne novice. Z uspešnim programom za zaščito jim je v 12 letih uspelo skorajda potrojiti populacijo bengalskega tigra. A ob povečanju števila primerkov je hkrati naraslo tudi število srečanj veličastne živali s človekom, kar pomeni večje tveganje za konflikte in žal tudi za smrtne žrtve.

Letošnje poletje so zaznamovali vročinski valovi in suša. Iz presušenih strug največjih rek, ki so ključne za preživetje v Evropi, so pogledali celo starodavni kamni lakote, ki svarijo pred pomanjkanjem zaradi (pre)nizkega vodostaja, izpod površja Donave pa so se prikazale nacistične ladje iz časa druge svetovne vojne. Svetovni sklad za naravo (WWF) opozarja, da 17 odstotkom prebivalcev Evrope do leta 2050 preti hudo pomanjkanje vode, če odločevalci ne bodo takoj reagirali. Najbolj izpostavljeni evropski državi sta Grčija in Španija. V naši regiji je tveganje zelo nizko, a pomanjkanje vode kjerkoli na celini vpliva na gospodarstvo celotne Evrope, svarijo.

Prvič po 75 letih so na otokih Chandeleur, skupini otokov v Louisiani, odkrili mladiče najmanjše vrste morskih želv na svetu. Naravovarstveniki so navdušeni, saj je število živali v naravi drastično padlo, v divjini naj bi živelo le še nekaj sto samic.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

S Hrvaške je te dni prišla razveseljiva novica. Na otoku Rab, na območju Barbata, so med 'puščavo' poginulih osebkov na morskem dnu našli tudi živega velikega leščurja. Školjko so poimenovali Mia, in sicer po potapljačici, ki ji je uspelo odkriti živ primerek med nešteto poginulimi, so sporočili s hrvaške Javne ustanove Priroda. Živega leščurja so potapljači pred poškodbami zaščitili s posebno kletko. Veliki leščurji v Sredozemlju se v zadnjih letih soočajo s 'pandemijo' parazita Haplosporidium pinne in vsak živ primerek daje upanje, da bi vrsta vendarle lahko obstala, je pojasnil Mosor Prvan iz WWF Adria.

Havajski koralni greben Maro so potapljači olajšali za skoraj 50 ton odpadkov. Med njimi so ujeli tudi 43 ton tako imenovanih mrež duhov, ki so najbolj smrtonosna past za morski živelj.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

Zdaj je tudi uradno, da je želva, ki so jo na Galapaškem otočju opazili leta 2019, res fantastična velikanska želva, predstavnica vrste, ki naj bi izumrla že pred več kot 100 leti. Znanstveniki so navdušeni nad ponovnim odkritjem te veličastne želve, to je ogromen doprinos k biodiverziteti tega otoka, izpostavljajo tisti, ki so prejšnji teden objavili članek, v katerem so opisali to vznemirljivo odkritje.