Popravila

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Bi radi popravili napravo, ki se vam je pokvarila, pa se vam zdi zamudno čakati na serviserja? Kako svojim pokvarjenim napravam vdahniti novo življenje, se lahko tudi naučite. Znanje popravil lahko poiščete vsak drugi petek v ljubljanski knjižni Reči. Tam bo namreč potekala popravljalnica pod strokovnim vodstvom serviserja. Če boste popravili svoj pokvarjen aparat, boste poleg denarnice pomagali tudi okolju.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Se vam je pokvaril radio, pečica, fen? Ste nameravali zaviti v najbližjo trgovino, staro napravo pa odvreči na smetišče? Pomislite še enkrat in preverite, kako lahko svojemu aparatu podaljšate življenje. Zato pa vam bo naš planet še kako hvaležen.

Pokvaril se vam je toaster, pralni stroj, morda radio. Pokvarjenega zavržete in zavijete v prvo trgovino po novega. Znan scenarij? Ekipa prizadevnih serviserjev se je odločila, da vam pomaga pri tem, da boste naslednjič vsaj pomislili, da bi lahko aparat poskusili popraviti sami. Pri tem si lahko pomagate s serijo videoposnetkov, ki vas vodijo po popravilih naprav.

Velenje bo na dan, ko po tradiciji otroke obišče prvi decembrski dobri mož, gostilo prav poseben dogodek, na katerem bodo opozarjali, da lahko z manjšo potrošnjo ustvarimo bogatejšo skupnost. VELEzmanjšarija, kot so poimenovali dogodek, bo priložnost, da dobite nekaj bolj trajnostnih idej za praznična darila in da se naučite kakšno bolj trajnostno spretnost. Podoben dogodek se bo v luči zmanjšanja naše potrošnje odvil tudi v Goriški knjižnici v Novi Gorici pod imenom GOzmanjšarija.

Se, ko se usedete za volan svojega avtomobila, vprašate, ali bi lahko pot opravili drugače? Na kakšen planetu in lastnemu zdravju, ki nima cene, bolj prijazen način? Poznate dejanske stroške motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb?

Pokvarjena zadrga, obrabljen podplat, strgani šivi ... Namesto, da bi takšna oblačila in čevlje vrgli v smeti in kupili nove, bodo francoski potrošniki dobili posebne finančne spodbude za to, da jih popravijo in obnovijo. S tem želi Francija zmanjšati količino tekstila, ki vsako leto konča na deponijah.

Slovenska prestolnica se je prebila na vrh lestvice glede na dostopnost električnih vozil za souporabo. Kot je ugotovila nova raziskava, je v Ljubljani na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, s čimer je Ljubljana pristala na tretjem mestu med vsemi 42 mesti. V skupnem seštevku pa je z dobro dostopno souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev zasedla deveto mesto.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Zagotovo se vam je kdaj že pokvarila naprava in ste jo zamenjali za novo. A podaljšanje življenja aparatom ima številne pozitivne učinke. Popravilo aparata namesto nakupa novega prispeva k zmanjšanju količine odpadkov in negativnemu vplivu na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih. S popravilom obstoječega aparata se podaljšuje življenjska doba izdelka, kar pomeni manjše potrebe po novih surovinah in manjše obremenitve naravnega okolja.

Na Gorenjskem so prostovoljci poprijeli za delo in se lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Na tem območju je trenutno zabeleženih okoli 40 vrst invazivk. Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko tudi negativno vplivajo na človekovo zdravje. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Zato je prav, da se naučimo, kako odgovorno ravnati, da bi preprečili širjenje teh vrst v naravi.

Ko računamo stroške avtomobila, moramo biti pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna," našteva strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina. V preteklem letu so v Focusu prenovili kalkulator stroškov lastništva osebnega vozila in sedaj je možno izračunati okvirne stroške poleg vozil na bencinski ali dizelski tudi za vozila na električni ali plinski pogon. Koliko nas v resnici stane lastništvo osebnega avtomobila?

Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin se je zaključil s sklepnim dejanjem. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je bilo čutiti navdušenje in dobro voljo finalistov, strokovna žirija pa je za zmagovalce razglasila učence iz osnovne šole Sveti Tomaž in osnovne šole Toneta Tomšiča Knežaka.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Marca je Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Ekologi brez meja ocenjujejo, da je nekaj korakov narejenih v pravo smer, a komisija potrošnikom še vedno ne zagotovi pravičnega dostopa do popravil, ocenjujejo. Kot izpostavljajo, bo tako še naprej zapravljala dragocene vire v naraščajoči gori nevarnih e-odpadkov: "V trenutnem geopolitičnem kontekstu je to tudi zamujena priložnost za zmanjšanje naše odvisnosti od kritičnih surovin in komponent, uvoženih iz tujine."

Klaudija Stare se spopada s cerebralno paralizo. Diagnoza ji je bila postavljena že v otroštvu, staršema pa se lahko zahvali, da sta že pri dveh letih v njeno življenje vnesla gibanje. Danes se ukvarja s športom, ki je vse prej kot enostaven. Klaudija namreč pleše ob drogu. Zakaj ravno ples ob drogu? "Zato, ker je težak," odgovori v smehu.

Dejavnost popravil in predelave oblačil je nekoč veljala za obskurno, zadnje čase pa jo spodbujajo potrošniki, ki želijo priročne rešitve za obnovo oblačil in modnih dodatkov. Idejo trenutno spodbujajo tri večja Londonska podjetja: Sojo, Save Your Wardrobe in Recovery, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila. Glavni cilj regulativnih ukrepov je zajeziti rast hitre mode ter spodbuditi njihovo izposojo in nadaljnjo uporabo.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Tudi sami večkrat občutite slabo vest, potem ko vas premamijo popusti in naročite izdelek, ki ga v resnici ne potrebujete? Raziskava potrošniških prepričanj in želja v primerjavi z njihovim dejanskim vedenjem pri nakupovanju oblačil na spletu razkriva velik razkorak. 35 odstotkov vprašanih bo pri tehtanju med trajnostnim nakupom in dobro kupčijo izbralo slednjo, čeprav se zavedajo, da impulzivno nakupovanje pogosto ni v skladu z njihovimi trajnostnimi prepričanji. Odgovornost je v veliki meri na strani proizvajalcev, ki še vedno ponujajo manjši delež trajnostnih izdelkov kot konvencionalnih. A ker povpraševanje vpliva na ponudbo, lahko tudi potrošniki sami prispevajo k hitrejši spremembi sistema v smeri bolj trajnostne mode.

Evropski parlament je s 509 glasovi za, tremi proti in 13 vzdržanimi sprejel zahteve glede zakonodajnega predloga o pravici do popravila, ki ga bo v nadaljevanju letošnjega leta predstavila Evropska komisija. Zavzeli so se za ustrezno zasnovo dolgotrajnih izdelkov, označevanje za boljše obveščanje potrošnikov in razširitev pravic jamstva.

V ljubljanski Knjižnici Reči si lahko izposodite praktično vse – od krožne žage do poročne obleke. Ljudje si največkrat izposodijo šivalni stroj, električno orodje – vrtalni stroj, brusilnik, krožno žago, vbodno žago – videoprojektor, detektor kovin in strojček za testenine. V toplejših mesecih se pogosto izposojajo tudi gasilske mize, sladoledomat, jeseni pa sušilnik sadja in zelenjave. Glavna ideja Knjižnice Reči je, da z izposojo predmetov, ki jih uporabljamo zgolj občasno, prihranimo čas, prostor in denar. Zanimivost pa – članarino si lahko prislužite s 30 urami dela.

"Kupljene izdelke bi morali biti sposobni popraviti sami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik Joe Biden, ki je tako javno podprl pravico do popravila. Kot je dodal, to pomeni, da zdaj podjetja, kot sta Apple in Microsoft, spreminjajo svojo politiko, da bodo lahko ljudje v prihodnosti njihove naprave popravili sami. Številni so Bidnov tvit in njegovo podporo pravici do popravil označili za spodbudno. A kako realne so njegove napovedi, da bi podjetja, ki so celo priznala, da načrtno upočasnjujejo operacijski sistem starejših naprav in tako prisilila uporabnike k nakupu novih, spremenila svojo politiko v bolj okolju prijazne prakse?

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

Zgodbe prebivalcev z območij, izpostavljenih podnebnim spremembam ter dvigu morske gladine in poplavam, kjer se običajno borijo tudi z izjemno revščino, so velikokrat pretresljive. Takšne so tudi zgodbe žensk z bangladeškega otoka 'sramote'. Podnebne spremembe so jih postavile v brezizhoden položaj, zaradi katerega so morale zapustiti svoje domove, in privedle do tega, da so postale spolne delavke. Zdaj pa tone celo bordel, v katerem živijo.

Včasih se v butikih ponovne uporabe srečajo s komentarji, da ljudje nočejo kupiti stvari, ki jih je nekdo že nosil – tako zaradi "negativnih energij" kot občutka, da je to nekdo že imel na sebi. Kot poudarja Polona Mavsar iz Zavoda Knof, ki stoji za butiki iz druge roke Stara šola, naj ljudje pomislijo, koliko rok, skladišč in kontejnerjev je zamenjala majica, ki jo prejmejo, zapakirano v pet različnih vrečk z drugih kontinentov. Kot poudarja, nakup iz druge roke ni več stigmatiziran kot nekaj, kar je "rezervirano" za socialno šibke, temveč je na voljo vsem, ki si želijo prispevati k čistejši prihodnosti. Na njihovo pobudo pa je nastal tudi projekt Trajnostna občina.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Na kolesarskem zajtrku so se zbrali kolesarji, ki s tem, ko so se odločili, da se v službo odpravijo s kolesom, niso poskrbeli le za zdravje svojega telesa. Poskrbeli so tudi, da je na ulicah Ljubljane nekaj avtomobilov manj. Društvo Focus želi z dogodkom opozoriti na to, da je navidez nepomembna odločitev vse prej kot nepomembna, saj je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov.

Zaživela je spletna stran ''Manj je več''. Na strani je mogoče najti naslove številnih obrtnikov in organizacij, kjer popravljajo, obnavljajo ali nudijo izposojo različnih predmetov. Prav tako pa lahko na strani uporabnik najde naslove Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže.