5

Že tradicionalna obnova gozdov v organizaciji Radenske Adriatic se je letos uspešno odvila v občini Radlje ob Dravi. Z brezpilotnimi letalniki so se osredotočili na odpravo posledic vetroloma, ki je območje prizadel pred dvema letoma, pri čemer so jim pomagali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, zaposleni in nadobudni učenci podružnične šole Vuhred. Prav mlade generacije, točneje osnovnošolce, pa v Radenski dodatno spodbujajo, da se udeležijo ustvarjalnega natečaja, s katerim želijo o pomenu gozda ozavestiti tudi širšo javnost.

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Ljubljanski botanični vrt skrbi za potomce edinih dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe iz Hirošime. Že leta 2013 so iz semen dveh preživelih vrst ginka slovesno posadili drevesa, ki so jih poimenovali drevesa miru. Uspešno so vzklila in čakajo, da bodo dovolj zrasla, da bodo dobila 'stalno prebivališče'.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi. Zato so na Nizozemskem prišli na idejo o farmah morske trave, ki bi lahko imele dolgoročen pozitiven vpliv na ekosistem in prilagajanje na podnebne spremembe. Julija so zabeležili prvo žetev iz tovrstne zelene morske farme North Sea Farm 1.

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

So morske glive novo orožje v boju proti podnebni krizi? Znanstveniki na Havajih imajo na prvi pogled nekoliko nenavadno rešitev za boj v plastični krizi. Vrsto morskih gliv trenirajo, da bi razvile apetit za oceansko plastiko. In, kot kažejo prvi rezultati, imajo raziskovalci dober razlog za optimizem.

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Murski zmaj, ki je preživel obdobje dinozavrov, je ogrožen. Kečiga, vrsta jestetrovk, ki so ena najstarejših vrst rib na svetu, ima zadnjo priložnost za obnovo populacije v reki Muri. A ta živi fosil, zaenkrat še ne bo izumrl. Inštitut Revivo je namreč šel v akcijo in ob obrežju reke Mure je stekla gradnja valilnice, v reko pa so izpustili 5000 mladic, ki so že zaplavale.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Se bojite morskih psov? Znanstveniki so zdaj tudi uradno potrdili, da se oni prav tako bojijo vas. Ljudi tako včasih napadejo v samoobrambi, ugotavljajo. To je prvič, da je bila samoobramba pri morskih psih podrobno dokumentirana. Kot poudarjajo raziskovalci je zmotno, da se vsak ugriz morskega psa označi kot napad.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Nekatera mesta v Belgiji in Franciji z nenavadno potezo spodbujajo gospodinjstva k manj zavržene hrane in večji prehranski samooskrbi. Leta 2015 je v francoskem Colmarju zaživela ideja, ki so jo prebivalci odtlej čisto posvojili. Mesto prebivalcem podarja brezplačne kokoši, ki gospodinjstva potem oskrbujejo s svežimi jajci. Seveda morajo ta zagotoviti ustrezne pogoje za kokoši, mestne oblasti pa imajo tudi posebne nadzornike, ki preverjajo, ali se pernatim ljubljenkam dobro godi.

Zlato na borzah sije vedno močneje in podira nove in nove rekorde. Raziskovalcem iz ETH Zurich pa je uspelo prelomno odkritje. Ugotovili so, kako pridobiti to plemenito kovino iz elektronskih odpadkov na zeleni način. Njihova zelo trajnostna nova metoda temelji na posebnem beljakovinskem spužvastem materialu, ki ga pridobivajo – ne boste verjeli – iz sirotke.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Kaj živi pod plavajočimi ledenimi policami Antarktike, je bilo doslej ovito v skrivnost, zato so znanstveniki navdušeni nad novimi odkritji. Odpravi Schmidt Ocean Institute je prvi uspelo raziskati območje, ki je zazevalo, ko se je od ledene police odlomila ogromna ledena gora A-84. Naleteli so namreč na prijetno presenečenje – območje kar kipi od življenja. Še posebej vznemirilo jih je odkritje skupnosti 'starodavnih' spužev in koral.

Srce parajoč posnetek prikazuje na tisoče poginulih rib, ki so jih potem, ko so se ujele v vlečne mreže kot 'kolateralna' škoda pri lovu škampov, preprosto odvrgli na morsko dno. Med njimi so tudi številne ogrožene vrste. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je videoposnetek reprezentacija in pogled v dejanske okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate.

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo preverili, kako z malimi koraki na pot do energetskih prihrankov. Ali katerega izmed njih že upoštevate? Ali ste vedeli, da lahko zaradi napačnih navad v gospodinjstvu porabimo do 30 do 40 % več energije, kot če bi ravnali premišljeno, s tem pa povzročamo nepotrebne izpuste toplogrednih plinov? In da lahko denimo z zvišanjem sobne temperature poleti za 1 stopinjo Celzija prihranimo do 6 % rabe energije?

V Pro Plus verjamemo, da lahko s svojim delovanjem in medijsko podporo prispevamo k boljši prihodnosti za vse, zato podpiramo projekte, ki socialno ogroženim otrokom lepšajo vsakdan ter z novinarskimi prispevki izpostavljamo projekte in pobude, ki spodbujajo trajnost in varujejo okolje. Prav tako skrbimo za dobro počutje zaposlenih ter trajnostno produkcijo naših oddaj in šovov ter v naših serijah promoviramo družbeno odgovorne teme. Nič drugače ni bilo v letu 2024.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

Pred 11-leti so v kalifornijski puščavi Mojave slavnostno odprli tedaj največjo sončno elektrarno. A zdaj njena prihodnost ni videti nič kaj sončna. Zaradi danes že zastarele tehnologije, se je našla se je pod pritiskom cenejših zelenih virov energije in pod številnimi kritikami okoljevarstvenikov, ki jo krivijo za pogin na tisoče ptic in želv.

Oddaljena, dih jemajoča in tako ranljiva. Podobe neokrjene narave, ujete v bleščečo se ledeno pokrajino, vedno pogosteje pristanejo na seznamu želja popotnikov celega sveta. A vdor ljudi na ta krhek ekosistem prinaša velika tveganja. Nad zaledenelo celino se tako zbirajo 'črni oblaki', še posebno nevarnost pa predstavljajo objave na družbenih omrežjih. Raziskovalci se bojijo, da spodbujajo lahkomiselno vedenje v tem krhkem ekosistemu.

10-letna Tawhida iz Bangladeša sanja o tem, da bi nekoč postala zdravnica. Tawhida je v začetku lanskega leta namreč prvič začela obiskovati šolo. Prvi dan je s težavo povedala svoje ime, danes pa med drugim zna črkovati krajše besede in reševati preproste matematične naloge. A na poti uresničitvi njenih sanj stojijo tudi posledice podnebnih sprememb, ki otežujejo njeno pot do znanja. "Ne maram poplav. Ne maram vode. Zaradi poplav nisem mogla obiskovati pouka," pripoveduje.

Požari, ki so opustošili mesto angelov, so bili večji in bolj 'vroči', kot bi bili v svetu, v katerem ne bi poznali onesnaženja s fosilnimi gorivi, ki segrevajo planet, kažejo prve ugotovitve znanstvenikov.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Sončna španska Valencia bo k solarizaciji pristopila na nekoliko nenavaden način. Mesto je predstavilo načrte, po katerih bi pokopališča spremenili v največjo mestno sončno elektrarno v državi. Projekt so poimenovali RIP. Prve fotovoltaične panele so že namestili.

V občini Ajdovščina je letos zaživela prva samooskrbna sončna skupnost v državi. V Budanjah so na streho javnega objekta razgrnili sončne panele. Pridobljeno energijo pa so ponudili prav vsem zainteresiranim lokalnim prebivalcem. Zaradi odziva, ki je presegel vsa pričakovanja, so vzpostavili še več javnih sončnih streh. Trenutno je v skupnost vključenih že 185 gospodinjstev. Sončni paneli v skupni površini 5432 kvadratnih metrov in skupno močjo skoraj 700 kW zagotavljajo zanesljiv in čist vir energije, nižje položnice in prijeten občutek, da so člani skupnosti pripomogli k zmanjševanju emisij brez vpliva na kakovost življenja v njihovih domovih.

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

Plantaže mandarin v dolini reke Neretve letos kažejo tragično podobo. Zaradi sredozemske sadne mušice oziroma breskove muhe je namreč tam zgnilo več tisoč ton mandarin. V letošnjem letu tudi v slovenski Istri opažajo velike populacije breskove muhe in posledično tudi črvivost kakija in mandarin.

Tudi sami opazite, da se po sprehodu v naravi počutite občutno bolje? Še ena raziskava potrjuje blagodejno moč narave za boljše duševno počutje ljudi. V Veliki Britaniji so v največjem projektu 'predpisovanja narave na recept' doslej ugotovili bistveno izboljšanje počutja udeležencev.

V prestolnici poteka nenavaden protest. Protestirajo zabojniki za smeti. V središču Ljubljane od 18. do 23. novembra na Kongresnem trgu, Prešernovem trgu in osrednji tržnici opozarjajo na problematiko zavržene hrane in s tem na naš odnos do nje, so sporočili iz JP VOKA SNAGA. Statistični urad ugotavlja, da je državljan Slovenije v povprečju zavrgel 29 kilogramov še užitne hrane na leto.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

Skupina študentov, ki je bila nagrajena z Rektorjevo nagrado, s pomočjo statističnih modelov in umetne inteligence razvija rešitev za optimizacijo količin hrane na dogodkih. Tako restavracijam, ponudnikom cateringa in šolskim menzam pomaga zmanjšati ostanke hrane.

Število zasebnih letov na priljubljene evropske počitniške destinacije je v poletnem času izjemno poskočilo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. To kaže, da uporaba zasebnih letal še zdaleč ni omejena le na poslovne lete. Uporaba zasebnih letal med vrhuncem turistične sezone razkriva ekstravaganten prestiž najbogatejših, ki pa močno obremenjuje naše okolje.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Naš bralec je med nabiranjem gob pod Gorjanci naletel na zanimivo tujerodno gobo, ki spominja na morsko zvezdo. Njegov pogled je ujela rdeča lovkasta mrežnica, ki izhaja iz Tasmanije. Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Njena posebnost pa: kraki oziroma lovke, ki so prekriti s sluzjo in smrdijo. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo.

Je bilo tudi vam to poletje še posebej vroče? Za Balkanom je najbolj vroče poletje, odkar so se pred 130 leti začele meritve na tem območju. V peklenski vročini so se kuhali tako prebivalci mest kot podeželja.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

Na Hrvaškem odmeva zgodba o krivolovu zaščitenih morskih organizmov. Tam naj bi se vzpostavila kriminalna hobotnica ekskluzivnih morskih restavracij, krivolovcev in preprodajalcev strogo zaščitenih morskih bitij. Ta, med njimi tudi morski datlji, se znajdejo na krožnikih turistov, ki so za prepovedane morske sadeže pripravljeni seči globoko v žep. Morski datelj je ogrožena vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Če so morski datlji del gostinske ponudbe, je to nezakonito dejanje.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

V Sloveniji je okoli 60.000 prevozno revnih prebivalcev, ugotavljajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. Večinoma prebivalci na območjih, kjer ni urejenega dostopnega javnega prevoza, postanejo prisilni lastniki avtomobila, za katerega porabijo velik del prihodka. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije mesečni stroški gospodinjstva za prevoz znašajo v povprečju 426 evrov. Posledično so najbolj prizadeti ranljivi prebivalci, ki ob nizkih dohodkih velik del namenijo prevozom za najnujnejše življenjske opravke.

EU je sprejela prelomni zakon o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Podjetja bodo morala v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. S tem je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. In kljub temu, da ima zakon številne pomanjkljivosti, okoljevarstveniki izpostavljajo, da je to jasno sporočilo podjetjem, da Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta.

Sibirske borovnice, haskap jagode ali modri kovačnik. Tri poimenovanja za jagode večne mladosti, ki so bile še lani zelo neznano jagodičevje v slovenskem prostoru. Z veliko akcijo so lani združile Slovenijo. Pridelovalci so namreč zaradi odpovedi pogodbe potrebovali hitro in množično pomoč pridnih rok pri obiranju in prodaji hranil in vitaminov polnih jagod. Zaradi lanskega uspeha so se letos pridelovalci odločili, da bodo namesto sklepanja pogodb znova organizirali akcije soobiranja teh zanimivih plodov po Sloveniji, nastala pa je tudi pisana paleta novih inovativnih izdelkov iz haskapa. Obiranju se lahko pridružite maja in junija.

Zeleno zlato, ki je še posebej priljubljeno na toastu za zajtrk ali v omaki guacamole, ni tako zeleno, kot se zdi. Masovna pridelava avokada, ki je čez noč postal zdrava senzacija, ima namreč številne negativne učinke na lokalne skupnosti in na okolje. Ker prinaša dobiček, so trgovino v Mehiki že prevzeli karteli, ki gredo tudi čez trupla. Okoljski odtis tega priljubljenega sadeža je tako daleč od zelenega.

V današnjem svetu je trajnost postal ključni dejavnik pri izbiri gospodinjskih naprav. Samsung, eden izmed vodilnih proizvajalcev gospodinjskih naprav, se zaveda svoje odgovornosti do okolja in aktivno deluje na razvoju izdelkov, ki ne le izpolnjujejo potrebe uporabnikov po učinkovitosti ter inovacijah, ampak tudi prispevajo k zmanjšanju okoljskega odtisa. V ospredju Samsung prizadevanj za trajnost so Bespoke Jet AI in linija pralnih ter sušilnih strojev.