2

V Živalskem vrtu Ljubljana so danes odprli skulpturo Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja, ki simbolizira pomen ohranjanja zdrave zemlje. Skulptura, ki je zmagovalno delo javnega natečaja Eles 3000, po besedah direktorice živalskega vrta Suzane Gajić simbolizira plasti zemlje, ki skupaj tvorijo temelj biotske raznovrstnosti.

Na Dunaju preizkušajo nov pameten sistem za spremljanje vlažnosti tal mestnih dreves, s katerim želijo poskrbeti za bolj trajnostno upravljanje zelene infrastrukture. Pričakujejo, da bodo lahko s pomočjo pametnih senzorjev zmanjšali porabo vode in hkrati izboljšati nego mladih dreves.

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija. Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

V eni od znamenitih dunajskih sosesk so z barvito talno poslikavo popestrili notranje dvorišče, hkrati pa za nekaj stopinj Celzija znižali temperaturo pri tleh. Poslikava je namreč izdelana z inovativnimi premazi, ki odbijajo sončne žarke in s tem znižujejo temperaturo okolja.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Ljubljanski botanični vrt skrbi za potomce edinih dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe iz Hirošime. Že leta 2013 so iz semen dveh preživelih vrst ginka slovesno posadili drevesa, ki so jih poimenovali drevesa miru. Uspešno so vzklila in čakajo, da bodo dovolj zrasla, da bodo dobila 'stalno prebivališče'.

Vsak dan s traktorji odstranijo tudi do 78 ton agresivne invazivne morske trave. Potem ko smo poročali, da hrvaškem morju grozi invazivna alga, tudi iz španske obale poročajo o zaskrbljujočem pojavu. Kupi na tisoče ton agresivne invazivne morske trave iz Azije se kopičijo na obalah Gibraltarja in na jugu Španije. Okoljevarstveniki se bojijo, da gre za veliko grožnjo biološki pestrosti regije.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

Francoski land-art umetnik Bruno Doedens, ki v okviru projekta Circle4Change kolesari po Evropi in ljudem podarja sadike dreves, je obiskal tudi Novo Gorico. Od tam bo nato odrinil naprej po svoji 5000-kilometrski poti. S projektom želi opozoriti na naš odnos do narave, kjer zagovarja načelo "dajati več kot prejemati".

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Žalostna novica iz slovenskega morja. Pred dnevi smo izgubili še eno zaščiteno morsko želvo, glavato kareto, najdeno v Kopru, ki je podlegla posledicam poškodb. Imela je poškodbe na glavi in plavutihh, kar je žal pogosta posledica trkov s čolni ali zapletanja v ribiške mreže. Društvi AniMa poziva k bolj učinkoviti obravnavi prostoživečih živali v stiski. Kot trdijo, poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

"Kot veliki družini s petimi otroki nam je zelo pomembno, da se lahko ceneje oskrbimo tudi z ekološko hrano," pripoveduje Mateja. S svojima hčerkama se je zato udeležila soobiranja sibirskih borovnic v Savinjski dolini. Sooskrbovalnica Desetinka združuje kmete, ki potrebujejo pomoč pri obiranju, in obiralce, ki si želijo ugodneje do domače pridelane hrane. Obiralcu v zameno za pomoč kmetu ostane desetina pridelka, ki ga je obral. Tako so zadovoljni vsi. Obiralcem je pomembno tudi to, da spoznajo pridelovalca in da se prepričajo, od kje je hrana, ki jo bodo zaužili.

Murski zmaj, ki je preživel obdobje dinozavrov, je ogrožen. Kečiga, vrsta jestetrovk, ki so ena najstarejših vrst rib na svetu, ima zadnjo priložnost za obnovo populacije v reki Muri. A ta živi fosil, zaenkrat še ne bo izumrl. Inštitut Revivo je namreč šel v akcijo in ob obrežju reke Mure je stekla gradnja valilnice, v reko pa so izpustili 5000 mladic, ki so že zaplavale.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

V okviru 3. POP Zelenega tedna in ob četrtkovem svetovnem dnevu okolja smo se v naši medijski hiši ponovno zavezali vrednotam, ki jih živimo skozi vse leto – skrb za trajnost, povezanost, prostovoljstvo in vračanje družbi. Tokrat smo se z manjšo skupino sodelavcev odpravili na prostovoljsko akcijo v Zdravilišče RKS Debeli rtič, kjer smo skupaj urejali njihov park, ki obsega kar 14 hektarjev.

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Kamere so ujele ganljiv prizor. V srbskem naselju Kotlujevac, območje je ujelo hudo neurje, je padala za jajce debela toča. Moč narave je prizadela tudi gnezdo štorklje z novorojenimi mladiči. Mama štorklja je takoj odreagirala in s svojimi perutmi zaščitila svoje mladiče. Lokalni mediji so štorkljo poimenovali 'mama Pogum'..

Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode ... Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.

Znanstveniki so sporočili dobro novico. Populacije ogroženih morskih želv se v več kot polovici sveta obnavljajo, so navdušeni. Po podatkih nove globalne raziskave se populacije ogroženih morskih želv obnavljajo v večini krajev po svetu.

Znanstveniki so znova navdušeni. Kar sto let po odkritju vrste je ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička, so sporočili.

Ornitologe je razburila odločitev Evropske Unije, da znova dovoli lov na divje grlice v Španiji, Franciji in Italiji. Divja grlica je namreč vrsta, ki je na globalni ravni še vedno zelo ranljiva in še vedno obstaja tveganje za njeno izumrtje. Lovci so to odločitev pozdravili, a društva za zaščito ptic močno nasprotujejo takšni odločitvi. Označili so jo za kratkovidno in nepremišljeno. Pod streli bo zdaj lahko padlo 132.000 grlic.

Dele Jadrana na Hrvaškem so preplavile dih jemajoče formacije nenavadnih bitij. Gre za želatinaste organizme imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času. Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov. Morskih biologov pojav ne skrbi.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Kaj živi pod plavajočimi ledenimi policami Antarktike, je bilo doslej ovito v skrivnost, zato so znanstveniki navdušeni nad novimi odkritji. Odpravi Schmidt Ocean Institute je prvi uspelo raziskati območje, ki je zazevalo, ko se je od ledene police odlomila ogromna ledena gora A-84. Naleteli so namreč na prijetno presenečenje – območje kar kipi od življenja. Še posebej vznemirilo jih je odkritje skupnosti 'starodavnih' spužev in koral.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Te dni se zazrite v nebo, saj se lahko zgodi, da boste opazili prav posebne ptice. Ta konec tedna je ravno nad Kozjanskim parkom letela jata žerjavov. Vseh 268 se iz južnih krajev vrača nazaj proti severu, so sporočili. Prosijo, da jim sporočite, če ste jih tudi vi uspeli opaziti.

Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej. To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine.

V brazilskem mestu Buriticupu se približno 1200 ljudi vsak dan zbuja v strahu. Ne vedo, ali bodo morali zapustiti svoje domove. Grozi jim, da bodo zaradi grozečih vrtač, ki se vsak dan bolj širijo proti njim, izgubili svoje domove. Globeli vedno bolj ogrožajo njihovo naselje in življenja. Razlog pa: erozija prsti, deforestacija in slabo načrtovana gradbena dela.

Legendarna ameriška čezoceanska ladja SS United States je iz Philadelphije odplula na svojo zadnjo pot. A dobila bo novo poslanstvo. Postala bo namreč največji umetni podvodni greben na svetu, kjer se bo razbohotilo novo življenje. Lokalne oblasti pa upajo, da bodo to tudi dobro unovčili in da bo ladja postala prava potapljaška atrakcija tega okrožja.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Ko je Bertrand Piccard pred desetletjem poskrbel za odmevni let z letalom, ki ga je poganjala sončna svetloba, je to dvignilo ozaveščenost o podnebnih spremembah, a ni obetalo posebne letalske revolucije. Danes 66-letni švicarski pustolovec in inovator cilja še višje. S posebnim zelenim letom na tekoči vodik upa, da bo v prihodnosti utrl pot bolj okolju prijaznim komercialnim letom. Leta 2028 se bo z dvosedežnim letalom odpravil na devetdnevno pot okoli sveta.

Marsikdo si praznika zaljubljencev ne predstavlja brez čokolade. A ta bo to valentinovo skorajda povsod po svetu pravi mali luksuz. Cena kakava namreč še vedno raste in dosega nove rekorde. To pa se odraža tudi na ceni čokolade.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

V Ajdovščini so lani simbolično posadili prvo drevo v sklopu protivetrne zaščite. Načrtujejo namreč pravi zeleni ščit – kar 23-kilometrsko linijo protivetrnih pasov. Ta bodo pomagala zmanjševati vpliv burje in odnašanje rodovitne zemlje z območja Vipavske doline.

V kanalu pred mestno hišo v Bristolu se je pojavila jata plastičnih flamingov. Gre za umetniško instalacijo, s katero želi umetnik opozoriti na problem plastike v morjih in oceanih. A odzivi na instalacijo so mešani, nekatere prebivalce je zmotilo, da so tudi sami flamingi izdelani iz plastike.

Oddaljena, dih jemajoča in tako ranljiva. Podobe neokrjene narave, ujete v bleščečo se ledeno pokrajino, vedno pogosteje pristanejo na seznamu želja popotnikov celega sveta. A vdor ljudi na ta krhek ekosistem prinaša velika tveganja. Nad zaledenelo celino se tako zbirajo 'črni oblaki', še posebno nevarnost pa predstavljajo objave na družbenih omrežjih. Raziskovalci se bojijo, da spodbujajo lahkomiselno vedenje v tem krhkem ekosistemu.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Ognjeni zublji goltajo Kalifornijo. Dodatno olje na ogenj pa prilivajo podnebne spremembe, menijo znanstveniki. Kaj je povzročilo apokaliptične prizore uničenja v času, ko na tem območju požarov ni pričakovati?

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Presunljivi prizori leta 2024, ki pričajo o tem, da so podnebne spremembe še kako resnične. Svet se je tudi letos boril z vročinskimi valovi, naravnimi katastrofami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot je voda.

Prazniki so pred vrati, a še vedno je čas, da premislimo o tem, kako bi jih lahko letos doživeli bolj trajnostno. Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo božično in novoletno čarovnijo obarvali bolj zeleno. Poskrbimo za praznični duh, a se hkrati uprimo pretiranemu potrošništvu.

Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?