100 let

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Znanstveniki so sporočili dobro novico. Populacije ogroženih morskih želv se v več kot polovici sveta obnavljajo, so navdušeni. Po podatkih nove globalne raziskave se populacije ogroženih morskih želv obnavljajo v večini krajev po svetu.

Znanstveniki so znova navdušeni. Kar sto let po odkritju vrste je ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička, so sporočili.

Svet je v ponedeljek spremljal, kako so v vesolje izstrelili kapsulo z izključno žensko posadko. Turistični suborbitalni let je trajal dobrih 10 minut in je zvezdnice ponesel 100 kilometrov nad Zemljo. In čeprav gre za nov mejnik pri vesoljskih potovanjih, pa okoljevarstveniki svarijo pred vplivom tovrstnega turizma na okolje, predvsem na segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Srce parajoč posnetek prikazuje na tisoče poginulih rib, ki so jih potem, ko so se ujele v vlečne mreže kot 'kolateralna' škoda pri lovu škampov, preprosto odvrgli na morsko dno. Med njimi so tudi številne ogrožene vrste. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je videoposnetek reprezentacija in pogled v dejanske okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate.

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo preverili, kako z malimi koraki na pot do energetskih prihrankov. Ali katerega izmed njih že upoštevate? Ali ste vedeli, da lahko zaradi napačnih navad v gospodinjstvu porabimo do 30 do 40 % več energije, kot če bi ravnali premišljeno, s tem pa povzročamo nepotrebne izpuste toplogrednih plinov? In da lahko denimo z zvišanjem sobne temperature poleti za 1 stopinjo Celzija prihranimo do 6 % rabe energije?

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Količina snega v Alpah se je v 100 letih zmanjšala kar za tretjino, razkriva nova študija. Študija je ena prvih, ki je zajela območje celotnih Alp v daljšem obdobju in razkriva precej manj pobeljeno stanje od leta 1980 naprej. Slovenija je med državami, kjer je snežni trend med najbolj negativnimi.

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

Iz hrvaškega Novega Vinodolskega prihajajo dobre novice. Na območju so namreč opazili in posneli izredno redko vrsto želve – orjaško usnjačo. Hrvaški Inštitut Plavi Svijet pa pri tem opozarja na posebno pozornost, saj bo žival nekaj časa zagotovo ostala v jadranskih vodah, opazili pa so jo 100 metrov od obali. Nanjo tako prežijo številne nevarnosti, ker gre za ogroženo vrsto, pa ji želijo pomagati, da varno zapusti Jadran.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Pred 100 leti se je s podpisom pogodbe rodil Alpski varstveni park. Nastanek predhodnika Triglavskega narodnega parka predstavlja najpomembnejši mejnik v slovenskem naravovarstvu, poudarjajo v Triglavskem narodnem parku. To je jubilej celotnega slovenskega naravovarstva in vseh Slovencev oziroma prebivalcev naše države, pravijo.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Na nekaterih delih Norveške bi se temperatura pozimi znižala za kar 30 stopinj Celzija, poleti približno za pet stopinj Celzija. V Severni Evropi razmere že zdaj niso optimalne za kmetijstvo, če pa bi se podnebje ohladilo za nekaj stopinj Celzija, bi bile zelo težke. Težava bi bila tudi z ladijskim prevozom. Po morju med Islandijo, Škotsko in Norveško danes ni ledenih gora, po ohladitvi pa bi bilo polno morskega ledu, ki bi oviral tovorni promet. Vdori hladnega zraka bi lahko pozebe v osrednjem delu Evrope povzročali celo v začetku junija, te pozebe pa bi povzročile veliko škode v sadjarstvu in v kmetijstvu nasplošno – tako bi lahko bila videti Evropa po ustavitvi severnoatlantskega morskega toka, opisuje klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je le prepoznati, pravi direktor botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Ste že slišali za zvezdico, Ljubljano, goro in netopirja? To so sorte slovenskih zvončkov, ki v tujini in pri nas dosegajo visoke cene, saj so izredno cenjene. Za dragoceni bel šopek bi tako lahko odšteli malo premoženje, slovenski zvončki namreč stanejo več sto evrov. 'Rekorder' pa je za beli zaklad sorte 'Nova Gorica', ki je na dražbi odštel 513 evrov. Te lepotce pa si lahko ogledate prihodnji konec tedna na tradicionalnem Festivalu zvončkov v botaničnem vrtu v Ljubljani.

Neobičajno visoke temperature in nizka količina padavin sta dele Sredozemlja spremenila v 'puščavo'. Španska pokrajina Katalonija je že razglasila izredne razmere zaradi suše, a še zdaleč ni edina pokrajina na Mediteranu, ki trpi zaradi pomanjkanja padavin. Kot kaže poročilo Evropskega observatorija za sušo, sta se v težavah med drugim znašli tudi Sicilija in Sardinija.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Primerjava fotografije Triglavskega ledenika, ki je bila posneta pred točno stotimi leti, s fotografijo, ki so jo raziskovalci posneli letos, razkriva žalostno resničnost podnebnih sprememb. Slovenske geografe je letos na mestu Triglavskega ledenika, kjer so še lani prevrtali skoraj pet metrov globoko, pričakalo golo skalovje. Ledenik se je razpolovil na dva dela, se močno zmanjšal in stanjšal. Vprašanje časa je, kako dolgo se bomo v Sloveniji še lahko hvalili z ledenikoma.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.