živila

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Živila, pridelana v laboratoriju, so bila nekoč del znanstvenofantastičnih romanov, v Veliki Britaniji pa bi lahko bila odobrena za prehrano ljudi v naslednjih dveh letih. Na otoku so vodilni na področju razvoja izdelkov, vzgojenih v laboratoriju, vendar se večina takšnih podjetji pritožuje nad težavami pri pridobivanju odobritve Agencije za standarde hrane.

Ob ekološkem dnevu EU v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije poudarjajo, da je hrana, ki je pridelana na ekološki način, bistveno kakovostnejša. "Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. "Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti," poudarja Marija Marinček.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Da tehnologija ni nujno vedno zlo, dokazuje ekipa, ki je razvila aplikacijo PriHrani. Ta za boljši jutri skrbi tako, da uporabnike poveže z okusno hrano, ki bi bila sicer zavržena. Kupci pa hrano dobijo ceneje. Od predstavitve aplikacije opažajo naraščajoče zanimanje med uporabniki.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Prebivalec Slovenije je zavrgel nekaj več kot 70 kilogramov hrane, ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih, ki pa za hrano na letno porabijo nekaj več kot 15 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine. V povprečju to znaša 3.700 evrov na leto, hrana pa se še vedno draži. Preverite, kako znižati količino hrane, ki pristane v smeteh.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Kaj se znajde v vaših nakupovalnih košaricah? Ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. A kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. Kje so razlogi, da slovenski ekološki izdelki slovenskim kupcem niso bolj na dosegu roke?

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Čeprav površine, namenjene ekološkemu kmetovanju v Evropski uniji, še vedno predstavljajo slabih 10 odstotkov, pa delež vsako leto nekoliko naraste, ugotavlja evropski statistični urad. Največ novih površin, namenjenih ekološki pridelavi, so zabeležili na Portugalskem in na Hrvaškem.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Uživanje lokalno pridelane hrane lahko pomaga predvsem pri reševanju izpustov transporta, vendar je to le majhen del celotnega problema. Tudi če bi jedli izključno lokalno pridelano hrano, bi to imelo manjši učinek na ogljični odtis, kot če bi se samo en dan na teden popolnoma izognili hrani živalskega izvora. Pridelava mesa ima namreč vplive na skoraj vse dejavnike, ki prispevajo h globalnemu segrevanju.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Starši se najbrž lahko strinjamo, da se je naša prehrana s prihodom otroka precej spremenila. Trudimo se prehranjevati redno, naši jedilniki pa temeljijo na kombinaciji raznovrstne, uravnotežene in zdrave hrane. Vse za to, da otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za zdravo odraščanje. Žal pa pri tem pozabljamo na še eno, izjemno pomembno komponento zdravega prehranjevanja: preverite, katero!

Chia semena, goji jagode, acai, spirulina .... Seznam eksotičnih superživil, ki naj bi imela blagodejne učinke na naše počutje in zdravje, je dolg. A kot pravita dr. Korošec in dr. Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je bil izraz skovan v komercialne namene. Ključ do zdravega načina življenja je v resnici uravnotežena prehrana, tako imenovana 'superživila' pa ne morejo predstavljati visokega deleža v vsakodnevni prehrani, poudarjata. In naše lokalno okolje nam nudi številne izbire superživil, ki rastejo na naših drevesih, poljih in čebelnjakih. V veliko primerih se v primeru daljšega transporta kmetijski pridelki namreč obirajo bolj zgodaj, da bi do potrošnika prišli v stopnji optimalne zrelosti, vendar na račun slabše senzorične in prehranske kakovosti. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta kasneje obrana, kar pomeni optimalnejšo zrelost in s tem večjo vsebnost bioaktivnih komponent in boljšo senzorično kakovost.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Mikroplastične delce so, potem ko so njihove sledi že našli v človeški posteljici, v študiji manjšega obsega odkrili tudi v materinem mleku. Italijanski raziskovalci pa so ob tem odkritju zelo zaskrbljeni glede morebitnih zdravstvenih tveganj za dojenčke. Ti so namreč še posebej občutljivi na vpliv kemičnih onesnaževal, zato znanstveniki opozarjajo, da so na tem področju nujno potrebne nadaljnje raziskave. Poudarjajo pa, da dojenje kljub novi ugotovitvi ostaja daleč najboljši način hranjenja dojenčka in da njegove prednosti še vedno pretehtajo morebitna tveganja.

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

V britanskem Bristolu vas v eni izmed vegetarijanskih restavracij pričaka poseben jedilni list. V njem ne boste našli izračuna o kalorijah, ki jih bo vseboval vaš krožnik, pač pa izračun okoljskega odtisa, ki ga je zahtevala priprava vaše hrane od zemlje pa do vilic. Tako želijo potrošnike spodbuditi, da naročijo toliko, kot bodo pojedli, in da se zavedajo, kakšen vpliv na okolje imajo njihove vsakodnevne odločitve. Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.