številke

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Ornitologi so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev štorklje doslej. Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji, so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS. Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, ki prinašajo nove nevarnosti za to črno-belo ptico.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Mineva tri leta, odkar se je življenje na ukrajinskih tleh povsem spremenilo. Vojna pa terja tudi visok okoljski račun. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini.Gozdni požari, ki so izbruhnili kot posledica vojne, so prispevali k 31-odstotnemu povečanju emisij v zadnjih 12 mesecih. V vojni se je od začetka 24. februarja 2022 izpustilo skoraj 230 milijonov ton ekvivalenta CO2. V zadnjih 12 mesecih se je skupna vrednost izpust povečala za 31 odstotkov in je zdaj enaka letnim emisijam Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške skupaj.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

Predpraznični čas je znan po tem, da takrat kupujemo največ daril zase in za druge. V zadnjih letih beležimo strm porast spletnega nakupovanja, kar še dodatno onesnažuje okolje. Ali ste tudi sami letos svoje bližnje obdarili s kakšnim izdelkom iz kitajskih spletnih trgovin? Premislite dvakrat, saj račun cenenih izdelkov plača okolje in tudi zdravje.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

Po tem, ko so poplave lani uničile mnoga legla v koloniji breguljk, so se letos številne ptice vrnile. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je namreč v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ob Savi v Sneberjah tudi letos uredilo peščene brežine za gnezdenje te najmanjše vrste lastovk v Sloveniji.

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Da tehnologija ni nujno vedno zlo, dokazuje ekipa, ki je razvila aplikacijo PriHrani. Ta za boljši jutri skrbi tako, da uporabnike poveže z okusno hrano, ki bi bila sicer zavržena. Kupci pa hrano dobijo ceneje. Od predstavitve aplikacije opažajo naraščajoče zanimanje med uporabniki.

Na nekaterih delih Norveške bi se temperatura pozimi znižala za kar 30 stopinj Celzija, poleti približno za pet stopinj Celzija. V Severni Evropi razmere že zdaj niso optimalne za kmetijstvo, če pa bi se podnebje ohladilo za nekaj stopinj Celzija, bi bile zelo težke. Težava bi bila tudi z ladijskim prevozom. Po morju med Islandijo, Škotsko in Norveško danes ni ledenih gora, po ohladitvi pa bi bilo polno morskega ledu, ki bi oviral tovorni promet. Vdori hladnega zraka bi lahko pozebe v osrednjem delu Evrope povzročali celo v začetku junija, te pozebe pa bi povzročile veliko škode v sadjarstvu in v kmetijstvu nasplošno – tako bi lahko bila videti Evropa po ustavitvi severnoatlantskega morskega toka, opisuje klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

V Avstriji so se reševanja podnebne krize lotili tudi s posebno ugodno letno vozovnico za javni promet, ki so jo poimenovali 'Klimaticket'. A rezultati so daleč od tistih, ki so jih pričakovali. Čeprav številke tistih, ki bi avtomobil zamenjali za javni prevoz, niso porasle, so uporabniki vseeno zadovoljni s to okolju in žepu bolj prijazno ponudbo, saj jim olajša potovanje z javnim prevozom.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

Medtem ko v Dubaju poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28, britanski mediji poročajo o novi obsežni raziskavi o onesnaženosti zraka. In ko se gostiteljica najpomembnejšega podnebnega dogodka otepa očitkov, da je poskušala konferenco izkoristiti za sklepanje naftnih poslov s sodelujočimi državami, so rezultati študije zaskrbljujoči. Kažejo namreč, da bi, če bi namesto fosilnih goriv uporabljali čiste vire energije, lahko rešili na milijone življenj, hkrati pa bi to pomagalo v boju proti podnebnemu segrevanju.

Primerjava fotografije Triglavskega ledenika, ki je bila posneta pred točno stotimi leti, s fotografijo, ki so jo raziskovalci posneli letos, razkriva žalostno resničnost podnebnih sprememb. Slovenske geografe je letos na mestu Triglavskega ledenika, kjer so še lani prevrtali skoraj pet metrov globoko, pričakalo golo skalovje. Ledenik se je razpolovil na dva dela, se močno zmanjšal in stanjšal. Vprašanje časa je, kako dolgo se bomo v Sloveniji še lahko hvalili z ledenikoma.

Morske želve so postale neuradni simbol onesnaženja morja s plastiko. Po nekaterih podatkih namreč vsako leto zaradi zaužitja ribiških mrež in drugi plastičnih delcev po svetu umre okoli 1000 morskih želv. A obstajajo tudi organizacije, ki jih rešujejo pred gotovo smrtjo. Tako so v Pulju nedavno rešili dve glavati kareti, Aniko in Jenny, ki sta zaužili ribiško mrežo in celo trnek, in ju po okrevanju izpustili nazaj v morje.

Ekstremno vreme, ki to poletje pustoši ne le pri nas, ampak po celotni Evropi, je jasen pokazatelj, da tako ne moremo več nadaljevati. Eno od področij, kjer imamo velik potencial za spremembo, je transport. In Nemčija že drugo poletje zapored preizkuša, kako se cenejše vozovnice za javni transport obnesejo na poti do bolj učinkovitega sistema, ki bi pritegnil več uporabnikov. Od maja letos so Nemcem na voljo ugodne vozovnice, ki so, glede na prve rezultate, pravi hit. In to dokazujejo tudi številke.

Slovenijo je prizadela zgodovinska povodenj. Prizori poplavljenih vasi, hiš, ki jih je voda neusmiljeno odnašala s seboj, ljudi, ki so na strehah čakali na pomoč, bodo v naši kolektivni zavesti vtisnjeni za vedno. Kaj je botrovalo nastanku tako ekstremnega padavinskega dogodka?

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so sporočili lepo novico. Letošnji popis bele štorklje v Sloveniji je bil namreč rekorden. Tako je letos v naši državi gnezdilo največ parov doslej. Pri tem so sicer opozorili, da vedno močnejša neurja predstavljajo nevarnost za štorklje.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Nizozemsko podjetje je analiziralo zasebne lete v Evropi. Nebo nad staro celino je namreč lani preletelo kar 64 odstotkov več zasebnih letal, za katera Greenepeace opozarja, da so popolnoma nesmiselna, hkrati pa povzročajo osupljivo onesnaženje planeta. Ugotovili so, da je daleč največ letal poletelo z Velike Britanije, najbolj priljubljena linija pa je bila med prestolnicama Velike Britanije in Francije. Kljub temu, da je Slovenija na repu lestvice, je število zasebnih poletov in emisij, proizvedenih s tega naslova, strmo poraslo, opozarjajo pri Greenpeaceu Slovenija.

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Predvsem po letu 2025 lahko pričakujemo, da bo število odpadnih modulov zelo naraslo, s tem pa tudi potrebe in zahteve po reciklaži. Zaradi masovnega obsega recikliranja bodo v bližnji prihodnosti posledično tudi finančni modeli postali bolj dobičkonosni in privlačnejši za podjetja in investitorje, razmišlja dr. Marko Jošt z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Zato je vsak korak v smer reciklaže odsluženih sončnih panelov še kako pomemben. Avstralski znanstveniki so pred kratkim naredili nov korak k preprostejši reciklaži sončnih modulov.

Letala, s katerimi so prileteli športniki, in vozila, s katerimi se v Planico pripeljejo obiskovalci. Ogromni začasni šotori, zabojniki, energija in voda, potrebni za izdelavo umetnega snega, razsvetljava, nenazadnje gostinska ponudba ... Mega dogodki zimskih športov so eni najbolj potratnih dogodkov, ki za seboj brez dvoma puščajo mega vplive na okolje. Kako uspešni so organizatorji pri njihovem zmanjševanju?

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Leto smo začeli z rekordnimi temperaturami, še vedno pa je živ spomin na naravne katastrofe in ekstremno vreme v lanskem letu. Smrtonosne poplave v Pakistanu, ki so dobesedno preplavile državo, so le primer izjemno dragih naravnih katastrof, s kakršnimi se je svet soočil lani in ki so v prvi vrsti terjale človeška življenja in domove.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

V EU je bilo letos nameščenih za rekordnih 41,4 gigavata sončnih elektrarn, kar je 47 odstotkov več kot lani, v poročilu ugotavlja združenje Solarpower Europe. Kot so sporočili, je največ elektrarn namestila Nemčija, sledili sta Španija in Poljska. Skupna moč vseh sončnih elektrarn v EU se je letos povečala za četrtino na 208,9 gigavata.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Najnovejše poročilo o stanju planeta potrjuje, da netrajnostna človeška dejavnost potiska naravne sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji, na rob. Če ste stari 50 let, so bile ob vašem rojstvu na svetu populacije prostoživečih živali v povprečju za 69 odstotkov večje, kot so danes. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato so potrebne nujne spremembe, ki bodo ustavile uničevanje biotske raznovrstnosti.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Iz Nepala prihajajo vzpodbudne novice. Z uspešnim programom za zaščito jim je v 12 letih uspelo skorajda potrojiti populacijo bengalskega tigra. A ob povečanju števila primerkov je hkrati naraslo tudi število srečanj veličastne živali s človekom, kar pomeni večje tveganje za konflikte in žal tudi za smrtne žrtve.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Družba Petrol je danes uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Satelitski posnetki kažejo, da je ledena polica Conger na Antarktiki popolnoma razpadla. Nasini znanstveniki pri tem svarijo, da je popoln propad ledene police, velike kot Rim, v času nenavadno visokih temperatur na Antarktiki, opozorilni znak pred tem, kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Polica se je sicer že prej počasi sesedala, rekordne temperature pa so proces najverjetneje spodbudile, ugotavljajo znanstveniki, a da bi povezanost potrdili, morajo narediti še dodatne raziskave.

V znamenitih vinogradnih, ki se idilično kopajo v kalifornijskem soncu, vinogradnikom na pomoč priskočijo prav posebne pomočnice. Kot po več letih poskušanja ugotavlja skupina študentov in tamkajšnji vinogradniki, so ptice lahko učinkovito orodje v boju proti škodljivcem. Tako so se s škodljivci kmetje borili že v zgodovini. In kar je najpomembnejše, za razliko od pesticidov, ki imajo škodljive učinke na zdravje ljudi in okolja, gre za popolnoma naravno rešitev.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

V Sibiriji se zaradi neobičajno visokih temperatur že tretje leto zapored borijo z obsežnimi gozdnimi požari. Samo v nedeljo so gasilci našteli več kot 187 gozdnih požarov v Jakutiji, ruski avtonomni republiki. Njena prestolnica Jakutsk, sicer najhladnejše mesto na svetu, pa je bila ovita v dim.

Skoraj 410 milijonov ljudi bi lahko bilo do leta 2100 ogroženih zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig gladine morja. Najbolj ogrožena in najranljivejša so območja v tropih, svarijo znanstveniki. Zaradi podnebnih sprememb se gladina morja dviga, pogostejše in hujše nevihte pa povečujejo možnost poplav na obalnih območjih. Občutno zvišanje gladine morja bi lahko imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalne regije, v katerih domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Amazonski deževni gozd je med letoma 2010 in 2019 v ozračje sprostil za kar 20 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot ga je iz njega posrkal, je pokazala raziskava, izsledki katere so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Climate Change.

Zaskrbljujoče napovedi kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, v letu 2021 dosegli drugo največjo rast v zgodovini. Svetovna gospodarstva bodo namreč v okviru okrevanja zaradi pandemije covida-19 predvsem v Aziji vlagala v fosilna goriva. Pri tem je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo izrazil veliko razočaranje: "Na eni strani vlade zagotavljajo, da so podnebne spremembe njihova prioriteta, po drugi strani pa so na poti druge največje rasti izpustov v zgodovini." Posvaril je, da smo morda na poti, ko bomo ponovili napake iz preteklosti.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Povprečna oseba poje vsaj 50.000 delcev mikroplastike na leto, še približno toliko jih vdihnemo, kažejo izsledki prve raziskave o vnosu miroplastike v človeško telo. A ta številka je zgolj ocena, v resnici je verjetno vnos plastičnih mikrodelcev v naša telesa še veliko večji. Raziskovalci so namreč analizirali prisotnost plastičnih mikrodelcev le pri majhnem številu hrane in pijače.