Delom reke Pad, ki se že borili s katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb, je grozil še večji pritisk. A okoljevarstvene skupine so decembra 2024 zmagale v pomembnem primeru proti projektu pridobivanja plina v severnem Jadranu. Delta reke Pad je namreč del biosfernega rezervata, ki ga je razglasil Unesco.  Njena mokrišča se raztezajo približno 500 kvadratnih kilometrov, nahajajo pa se južno od Benetk. Gre za ena najbolj bogatih mokrišč v Sredozemlju. Območje je kompleksen mozaik lagun, močvirij, plaž in kmetijskih zemljišč, prepredenih z rekami, ki kar kipi od življenja. 

Delta je vključena v dolgoletno bitko proti pridobivanju zemeljskega plina v Jadranskemu morju in ponovna zelena luč za projekt je sprožila nove strahove pred poplavami, poroča Euronews.  Vrtanje na morju je namreč meddrugim grozilo, da bo potopilo dele delte, ki se že tako ali tako bori proti množici zaostrenih vremenskih pogojev, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so opozorili naravovarstveniki. 

Delti že grozijo posledice podnebnih sprememb 

Tu živi več kot 350 vrst ptic in več kot 1000 rastlinskih vrst. A območje se sooča z dolgotrajno sušo, ki ji sledijo hudourniški nalivi, ki v nekaj urah spustijo večmesečno količino dežja, ki ga od sonca utrjena presušena tla ne morejo sprejeti. Pomanjkanje ledeniške vode, ki se spušča z gora, in dvig morske gladine pomenita, da je sladka voda rek onesnažena s soljo. Ti pogoji pa uničujejo bogato biotsko raznovrstnost delte in njene krhke habitate, piše Euronews.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da tveganja pretehtajo koristi

Poleg vseh tveganj, s katerimi se že sooča ranljiva delta Pada, se ji obeta še eno. Italijanska vlada je prižgala zeleno luč avstralskemu podjetju Po Valley Operations za ponovni začetek vrtanja v severnem Jadran. In to kljub številnim opozorilom o nevarnosti okoljske škode, ki jo bi lahko povzročil takšen projekt. Roberto Pizzoli, župan mesta Porto Tolle, ki leži na območju delte, je za italijanske medije opozoril, da delta s takšnim projektom tvega dokončen propad. 

Za številne okoljevarstvene skupine in lokalne politike nevarnosti oziroma tveganja projekta odtehtajo možne koristi. Z vrtanjem bi v 16 letih pridobili največ 10 milijard kubičnih metrov plina. "Vrtanje bi bilo nepomembno za naše potrebe po energiji, vendar bi imelo velik vpliv na okolje," je italijanskim medijem povedal predsednik regije Veneto Luca Zaia.

Konec novembra 2024 pa so okoljevarstvene skupine dobile sodni postopek proti italijanski vladi glede predlagane plinske platforme, znane kot projekt Teodorico. 

Nevladne organizacije ClientEarth, Legambiente, LIPU-Birdlife Italija, WWF Italija in Greenpeace Italija so leta 2021 izpodbijale projekt z argumentom, da država ni ocenila vplivov dejavnosti izkoriščanja plina na sosednje zavarovano območje, kjer živijo delfini in želve karete. Sodnik je potrdil, da je bila to kršitev zakonov EU in Italije o naravi, razveljavil dovoljenja za delovanje družbe in tako preprečil gradnjo plinske ploščadi.

Odobritev tega projekta je žrtvovala naravo za nafto in plin, so prepričani okoljevarstveniki, To je bila lekcija o tem, kako se ne boriti proti podnebnim spremembam in očitna kršitev zakonov EU in Italije, je sodbo komentiral odvetnik ClientEarth Francesco Maletto.