Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe poslabšujejo pogostost in intenzivnost vročine in suše v nekaterih delih Evrope, zaradi česar je regija bolj ranljiva za vplive na zdravje prebivalstva in požare v naravi. Leto 2024 je bilo tako v Evropi kot po svetu najtoplejše leto v zgodovini, stara celina pa je doživela drugo največje število dni z vročinskim stresom. Tudi letošnje leto ni izjema. 

Nenavadno zgodnja suša, ki se je začela že meseca maja, je prizadela ljudi, živali in pridelke po vsem Zahodnem Balkanu, kar je povzročilo omejitve oskrbe z vodo in elektriko, motnje v rečnem prometu in težave v kmetijstvu v tem delu jugovzhodne Evrope, poroča AP. Na Suvi planini, kar v srbščini pomeni Suha gora, so živinorejci povedali, da se ne spomnijo, da bi izviri kdaj presahnili pred sredino avgusta. Pomanjkanje vode je tako govedo v paniki pognalo po gori, so povedali. Na gori ni padla niti kaplja dežja vse od 27. maja, je za AP potožil Nikola Manojlović iz bližnje vasi Mali Krčimir.

Suva planina se nahaja približno 250 kilometrov od srbske prestolnice Beograda. Suša je pustila vidne posledice na planoti na nadmorski višini približno 1200 metrov. Tam so zdaj razpokana tla, rumena trava in prah. Poskušali smo izkopati nove vodnjake, a se je vse posušilo, je opisal Manojlović. Bilo je grozno, naša živina tri dni ni imela vode, od muk je stokala. Zaskrbljene oblasti so v četrtek pripeljale tovornjake z vodo, delavci pa so s cevmi napolnili ribnik iz rezervoarjev za žejne živali. Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da bo v prihodnjih tednih še naprej pošiljalo zaloge.

Smo izven neposredne nevarnosti, je ocenil predstavnik občine Milisav Filipović, potem ko so se tovornjaki z vodo pripeljali na goro. Opozoril je, da so razmere prav tako slabe tudi na nižjih delih gore, v vaseh, ki se že tedne soočajo z omejitvami oskrbe z vodo. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, je dejal Filipović. Ljudje tukaj večinoma kmetujejo in uporabljajo pridelke za lastne potrebe, za svoj obstoj. Letošnje leto jim je prineslo hude stiske. Srbski kmetje so zaprosili vlado za finančno pomoč, saj se bojijo slabega pridelka, kar bi lahko povzročilo dvig cen. Namakalni sistemi v državi so nerazviti, zaradi česar so mnogi kmetje odvisni od vremena.

Čeprav je deževno vreme v juliju prineslo nekaj olajšanja, kmetje pravijo, da je zemlja globoko pod površjem preveč suha, da bi si zlahka opomogla. Številne majhne reke, jezera in potoki, ki se običajno uporabljajo na srbskem podeželju, so presahnili. 

V BiH pa so meteorologi napovedali, da bi lahko bil letošnji junij najbolj suh v zgodovini, kar bi povzročilo ogromno škodo v kmetijstvu. Na vzhodu Hrvaške so oblasti v več občinah ob meji z Madžarsko razglasile izredne ukrepe za spopadanje s posledicami suše. Pridelovalci zelenjave v državi so opozorili, da so, če se bo takšno vreme nadaljevalo, obsojeni na propad. V začetku julija sta Albanija in Kosovo poročala o pomanjkanju vode, ki je vplivalo tudi na proizvodnjo električne energije v Albaniji.

Večji del preteklega 30-dnevnega obdobja je bil po vsej Sloveniji suh in nadpovprečno topel, šele zadnjih 10 dni je bilo v znamenju zmernejših temperatur in pogostejših padavinskih dni. Te so na Bovškem, Goriškem ter le lokalno v osrednji Sloveniji in na Kočevskem sicer omilile vodnobilančno stanje površinskega sloja tal, drugod pa z večinoma med 45 in 85 % običajne količine niso kljubovale predhodnemu dolgemu obdobju suhega vremena in visokega izhlapevanja. Do običajnih razmer za ta čas leta bi večina regij potrebovala dodatnih 15-40 mm padavin, v Beli krajini ter lokalno na Dolenjskem in Zgornjesavskem med 60 in 80 mm, kar nakazuje na nadaljevanje zmerno do zelo sušnih razmer v površinskem sloju tal, ocenjuje Agencija republike Slovenije za okolje (Arso).