Morski led na Antarktiki je že tretje leto zapored dosegel alarmantno nizko raven. Že tretje leto zapored je namreč pokritost z morskim ledom okoli Antarktike padla pod 2 milijona kvadratnih kilometrov, kažejo nove meritve. Gre za prag, ki ni bil pred letom 2022 od začetka satelitskih meritev leta 1979 nikoli presežen, piše Guardian. Najnovejši podatki ameriškega nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu potrjujejo, da so zadnja tri leta zabeležili najnižjo količino morskega ledu na tej celini. Morski led na Antarktiki sicer vsako leto februarja doseže najnižjo stopnjo na celini. 18. februarja je petdnevno povprečje morskega ledu padlo na 1,99 milijona kvadratnih kilometrov, 21. februarja pa je znašalo 1,98 milijona kvadratnih kilometrov. Rekordno nizko površino so zabeležili lani februarja, ko je bila ta 1,78 milijona kvadratnih kilometrov. 

Ali trenutna raven predstavlja tudi letošnji minimum, bo znano čez teden ali dva. Kot je za Guardian komentiral znanstvenik iz Univerze v Tasmaniji Will Hoobs, so prepričani, da bodo to tri najnižja leta s pokritostjo z ledom doslej. Zanesljivih meritev, kako debel je morski led, na Antarktiki sicer ni. Znanstvenik Ariaan Purich iz Univerze Monash za Guardian pove, da  je povsem možno, da je led poleg tega tudi tanjši kot običajno.  

Količine ledu na Antarktiki so se drastično znižale 

Znanstveniki še vedno raziskujejo, kaj povzroča krčenje morskega ledu na tej celini. Kot predvidevajo, je eden izmed dejavnikov globalno segrevanje, predvsem segrevanje Južnega oceana, ki obdaja celino. Morski led odbija sončno sevanje, kar pomeni, da lahko manj ledu še pospeši segrevanje oceanov. Kot smo že pisali,  so tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Kot ugotavlja poročilo, objavljeno v Frontiers in Environmental Science, tudi Antarktika že čuti učinke podnebnih sprememb.  

Kot je poročilo povzel AP, se na zahodu Antarktike ledene plošče talijo z dramatično hitrostjo. Posledica tega je grožnja z ogromnim dvigom morske gladine v prihodnjih stoletjih, opozarjajo znanstveniki. Eden izmed ledenikov na zahodu te celine se tali tako hitro, da so ga znanstveniki označili za pogubljenega. Količine morskega ledu na Antarktiki so se šokantno znižale, opozarjajo raziskovalci, ki poskušajo ugotoviti, kaj se dogaja. Vse to pa so dokazi, da najjužnejša celina ni izolirana od ekstremnih vremenskih razmer, ki jih povzroča človek. Preučili so več dejavnikov na Antarktiki, vključno z vročinskimi valovi, izgubo morskega ledu, propadom ledenih polic in vplivi na biotsko raznovrstnost. Med drugim so posebej omenili  vročinski val na Antarktiki, ko se je živo srebro na raziskovalnih postajah dvignilo na neverjetnih 38 stopinj Celzija nad običajnimi temperaturami.  Ogrožene so tudi ogromne ledene police, kar vzbuja skrb, saj raziskovalci pričakujejo, da se bodo te sčasoma zrušile. Morski led in ledene police namreč delujejo kot 'zamašek v steklenici' in zadržujejo ledenike, ki bi sicer 'padli' v ocean.

Walt Meier, raziskovalec pri ameriškem nacionalnem centru za podatke o snegu in ledu, poudarja, da so ekosistemi na Antarktiki odvisni od morskega ledu, od nastanka fitoplanktona, ki lahko srka ogljik iz ozračja, do mest za razmnoževanje pingvinov. Taljenje ledu, ki plava v morju, ne pripomore bistveno k dvigu morske gladine, saj se ta led že nahaja v morju in zajema prostornino, ki jo nato zapolni staljena voda. Vendar pa vse večja izguba morskega ledu izpostavlja ledene plošče in njihove ledenike valovom, ki pospešujejo njihovo razpadanje in taljenje. Prav tako ima taljenje ledu resne posledice za živali in rastline, pa je poročala STA. 

Kot smo že pisali, znanstveniki opozarjajo, da je pomembno razumeti razlike med taljenjem arktičnega in antarktičnega ledu. Medtem ko je arktični ocean obdan s celino, antarktični ocean obkroža ocean. Zaradi tega je rast ledu na Antarktiki pozimi veliko manj omejena, ledene plošče se lahko širijo dlje proti severu. In medtem ko na Antarktiki obseg ledu pozimi znaša okoli 18 milijonov kvadratnih kilometrov, pa arktične plošče ne presežejo 15 milijonov kvadratnih kilometrov.  Hkrati se na Antarktiki ob poletnih temperaturah ledene plošče lahko bolj oddaljijo. Ker Antarktika iz leta v leto težko zadržuje led na območju, so njene plošče tanjše kot na Arktiki. Navadno so debele okoli enega metra, medtem ko je povprečna debelina arktičnega ledu tri ali štiri metre.