Kot je povedala dr. Valentina Pitacco, raziskovalka iz Morske biološke postaje Piran NIB, so v četrtek potapljači na območju Debelega Rtiča našli še posebej dragoceno najdbo. Živ primerek strogo zaščitene vrste veliki leščur, ki jo je v Sredozemlju pokosila pandemija parazita, o katerem pa še ni veliko znanega.   Raziskovalce tako še vedno bega vprašanje za kakšno bolezen, ki je bila usodna za cele populacije velikega leščurja v Sredozemlju, gre: "Žal so tu še vedno velike vrzeli. Z našimi partnerji z Univerze v Sassariju poskušamo optimizirati protokol za testiranje prisotnosti parazita v živih osebkih, ne da bi nanje vplivali, saj ne moremo uporabiti invazivnih tehnik na nekaj posameznikih, ki jih še imamo. "

Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo si v okviru projekta LIFE Pinna prizadeva za zaščito kritično ogroženega velikega leščurja (Pinna nobilis). Glavni cilj projekta je zaščititi kritično ogroženo školjko in endemit Sredozemskega morja – velikega leščurja (Pinna nobilis), in sicer z izvajanjem posebnih ukrepov za ohranjanje in ponovno naselitev na pilotnih območjih v zahodno Sredozemsko in Jadransko morje.

Projekt še vedno poteka, kot pa pripoveduje dr. Pitacco, so z akcijami in raziskavami pridobili dragocene podatke o pretekli razširjenosti vrste in o prisotnosti ličink v vodnem stolpcu. Izboljšali so tudi tehnike za nadzorovano rast mladic, tako v akvarijih kot v zaščitnih kletkah na morju. To je povzročilo višjo stopnjo preživetja in hitrejšo rast, so ugotovili. 

Kako ravnati, če ga odkrijete? 

Žarek upanja predstavlja tudi vsak nov živ osebek, ki ga najdejo. Kot poudarja dr. Pitacco, je vsako novo opažanje dobra novica. Nekaj primerkov so letos našli tudi na sosednjem Hrvaškem. Kot smo poročali, je Hrvaška policija pred kratkim kazensko ovadila 36-letno ukrajinsko državljanko, ki je na otoku Krk iz morja izvlekla tri školjke strogo zaščitene vrste veliki leščur. Sumijo jo kaznivega dejanja uničevanja zaščitenih delov narave. A raziskovalci opozarjajo, da iz morja nikar ne jemljite niti lupin teh dragocenih školjk. "Takšni dogodki so velika škoda za vrsto. Tudi prazne lupine velikega leščurja so prav tako pomembne, zato jih je treba pustiti tam, kjer so. Zagotavljajo namreč zavetje drugim nevretenčarjem in vrstam rib. Sčasoma prazne školjke odnašajo tokovi in uničujejo morske aktivnosti, zato se bo njihovo število zmanjšalo, vrste, ki jih zdaj uporabljajo, pa bodo vedno težje našle zavetje," pojasnjuje Pitaccova.  

Če kdo najde živi primerek te školjke, pozivajo, da to sporoči  na inštitut NIB z lokacijo, globino, datumom, velikostjo lupine in po možnosti fotografijo. Če želite preveriti, ali so živali še žive, je dovolj, da se nežno dotaknete lupine. Če je školjka zdrava, bi se morala nagonsko zapreti v nekaj sekundah. Če se zapira zelo počasi, je žival živa, a bolna, pojasnjuje sogovornica. Nevarnost za velikega leščurja predstavlja tudi sidranje, zato ljudem priporočajo pozornost in sidranje le na območjih, kjer je to dovoljeno.

Kritično ogrožena školjka 

V preteklosti je velikega leščurja že ogrožalo človekovo delovanje, nabirali so ga namreč za prehrano ljudi in za pridobivanje "morske svile" iz posebnih vlaken, s katerimi se ta školjka pritrjuje v morsko dno – bisusa.  Poleg tega se je vrsta spopadala z degradacijo habitata, med drugim tudi zaradi neprimernega sidranja v njihovem okolju. Kljub temu so bili zaščitni ukrepi učinkoviti in so omogočili obnovo vrste. A populacijo je čakal usodni udarec. Leta 2016 je v Španiji izbruhnila bolezen, ki je povzročila množično umiranje velikih leščurjev, ki se je žal razširila tudi v druge dele Sredozemskega morja. Bolezen je posledično prizadela tudi slovensko obalo, kjer je bila smrtnost na večini območij skoraj 100-odstotna. Zaradi tega je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) vrsto uvrstila med "kritično ogrožene".