Novi zakon o vodah: o čem bomo odločali v nedeljo?

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je  v predstavitvi novele zakona  o vodah, o kateri bodo državljani RS Slovenije odločali to nedeljo, zatrdilo, da ta prinaša spremembe na področju posegov na priobalna zemljišča – kot zatrjujejo, jih krči. Ministrstvo za okolje poudarja, da "Novi zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje."  Zakaj torej opozorila, da zakon ogroža kakovost površinskih voda? 

Kot so opozorili na Univerzi v Ljubljani, kjer so ustanovili posebno interdisciplinarno strokovno skupino s področja voda, spremembe zakona o vodah spreminjajo zakonodajo na področju vodnega in priobalnega zemljišča ter območja presihajočih jezer z ukinjanjem nekaterih omejitev in dodajanjem izjem za gradnjo na teh območjih. Dodajanje izjem za gradnjo na teh občutljivih območjih pa je po njihovem mnenju  v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah, ki so preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov.

Sprememba zakona o vodah po njihovih pojasnilih dodaja dve izjemi za gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču ter območju presihajočih jezer, in sicer: gradnjo enostavnih objektov in gradnjo objektov v javni rabi (37. člen). Gradnje in utrjene površine povzročajo večji površinski odtok in zato zahtevajo dodatne ureditve odvodnje ter protipoplavne ukrepe. Zaradi podnebnih sprememb se pojavljajo padavine z večjo intenziteto in trajanjem, zato bo poplav še več.  Treba je tudi poudariti, da dosedanji zakon izjemoma omogoča posege na priobalno zemljišče, medtem ko so posegi na vodno zemljišče prepovedani. Spremembe zakona pa omogočajo izjeme za gradnjo tudi na vodnih zemljiščih, torej na vodi, dodajajo na Univerzi v Ljubljani. 

Stanje površinskih meja: varovati je treba tudi rečno zaledje

Dodajanje izjem za gradnjo na teh občutljivih območjih je v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah, ki so preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov; varovanje dobrega stanja voda in izboljšanja stanja voda; zmanjševanje onesnaženosti voda in preprečevanja nadaljnjega onesnaževanja; ter blaženje učinkov poplav in suš. Slovenija je tudi podpisnica Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki določa, da moramo za obnovo degradiranih ekosistemov povrniti reke v stanje pred njihovo regulacijo. Torej bi moral biti tudi naš namen zmanjšanje vsakovrstnih vplivov na vodne in obvodne prostore in s tem izboljšanje ekološkega stanja voda, ki je nujno za pestro življenjsko okolje vodnih organizmov in osnova za zdravo okolje človeka, je še zapisala posebna interdisciplinarna skupina Univerze v Ljubljani. 

Kot dodajajo, so območja so zelo pomembna tako za rastlinski in živalski svet kot tudi za človeka, poudarja skupina na Univerzi v Ljubljani. Na območjih vodnih in nepozidanih priobalnih zemljišč se v naravnem okolju oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere oziroma visoko vredni vodni, vlagoljubni in močvirski ekosistemi. Ti ekosistemi imajo visoko biodiverziteto ter naravovarstveno in javno-zdravstveno vrednost, saj omogočajo samočistilno sposobnost vodnih ekosistemov, zagotavljajo dobre in zanesljive vodne vire in blažijo negativne posledice suš in poplav.

Sprememba zakona o vodah ukinja omejitev, da so posegi na priobalno zemljišče možni le na obstoječih stavbnih zemljiščih v obstoječem naselju (6. odstavek 14. člena ZV-1F), kar pomeni, da so posegi možni tudi izven naselja. Z omenjenimi posegi bi izjemno pomembne funkcije naravnim priobalnim območjem odvzeli, saj bi jih spremenili v umetne, te spremembe pa pomenijo neposredno slabšanje ekološkega stanja površinskih voda in s tem tudi zdravstvenega vidika vodnega okolja, so še pojasnili v mnenju. 

Priobalna zemljišča so izjemno pomembna tako za zdravje vodnih ekosistemov kot za ublažitev poplavnih valov, zato jih moramo pustiti vodi in ne ljudem.  Ali lahko torej novela zakona o vodah ogroža kakovost površinskih voda, če zakon, kot trdi MOP, pogoje za gradnjo na priobalnem pasu zaostruje? Za dodatna pojasnila smo zaprosili Brino Sotenšek, biologinjo in mnenjedajalko v vodovarstvenih postopkih, izr. prof. dr. Barbaro Čenčur Curk na Naravoslovnotehniški fakulteti UL in predsednico Globalnega partnerstva za vodo Slovenije (GWPS) ter Aljošo Petka iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC). 

Kot pojasnjuje Sotenškova, bi gradnje ogrozile kakovost in ekološko stanje površinskih voda, ki so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Reke drenirajo podzemno vodo iz vodonosnikov in drugje napajajo podzemno vodo s ponikanjem v podtalje. Podzemna voda pa je glavni vir naše pitne vode. Vodonosnik Ljubljanskega polja se denimo napaja iz Save. Zato je treba varovati tudi rečno zaledje. Podobno velja za druge vire pitne vode, še zlasti na krasu, kjer reke v celoti ponikajo v vodonosnik, pojasnjuje. 

Izjemno pomembno vlogo pri zaščiti voda ima tudi priobalni pas, ki deluje kot filter in blaži škodljive vplive iz okolice. Če bi ga uničili in pozidali, bi s tem izgubili naravno zaščito voda, pojasnjuje. Če torej želimo ohraniti zdrave površinske in podzemne vode, nikakor ni sprejemljivo, da razširjamo možnosti gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih, so prepričani sogovorniki.  

Novi zakon in vpliv na ekosisteme

Načrtovana razširitev gradenj bi lahko pomenila velike posege v vodne in obvodne ekosisteme: "Prišlo bi do zmanjšanja ali uničenja vodnih in obvodnih življenjskih prostorov (npr. obrežnega pasu z rastlinjem, ki nudi vodnim živalim skrivališča in s svojo senco ščiti vodo pred pregrevanjem, plitvih obrežnih predelov, ki so življenjski prostor vodnim žuželkam in ribjim mladicam, poplavnih travnikov ipd.) Zaradi objektov z izpusti odpadnih snovi in prisotnosti večjega števila ljudi pa bi se močno povečalo tudi tveganje za onesnaženje okolja," opozarjajo. 

Ne smemo pozabiti tudi, da bomo morali nove gradnje na vodah in ob njih zaščititi pred visokimi vodami in erozijo, dodajajo: "To pomeni, da bodo potrebni protipoplavni ukrepi, ki predstavljajo dodatne in pogosto grobe posege v ekosistem. Vključujejo namreč reguliranje dna in brežin, odstranjevanje naplavin, kjer se drstijo ribe in gnezdijo ptice, odstranjevanje obrežne vegetacije, ki ima funkcijo zaščite in hlajenja vodotoka, ipd. Nove regulacije so tudi v nasprotju s cilji Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki določa povrnitev rek v stanje pred njihovo regulacijo, torej bi moral biti tudi naš namen zmanjšanje, ne pa povečevanje regulacij vodnih in obvodnih prostorov."

Kot poudarjajo, so sladkovodni ekosistemi med najbolj ogroženimi na Zemlji: "Nikakor ni sprejemljivo, da to stanje še poslabšujemo z novimi gradnjami. Objekti v javni rabi in enostavni objekti večinoma niso urgentno potrebni in se jih lahko gradi tudi drugje, ne ravno na območju voda."

Pri tem so spomnili, da zakon o ohranjanju narave v 10. členu resda določa izjeme, pri katerih ni treba ohranjati biodiverzitete in naravnih vrednot, toda kot pove že ime, gre le za izjemne posege, kot so nujni ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči, intervencije ob naravnih nesrečah zaradi škodljivega delovanja voda in nujni ukrepi za obrambo države. Objekti v javni rabi in enostavni objekti pa večinoma ne sodijo v to kategorijo. 

Bi novi zakon ponudil več možnosti za privatizacijo dostopa do vode? 

Kot opozarjajo Sotenškova, Čenčur Curkova in Petek, bi lahko novi zakon pomenil več možnosti za privatizacijo, saj bi razširil možnosti gradenj zasebnih objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih.  

Ministrstvo za okolje sicer zatrjuje, da bo prost dostop do vode tudi odslej moral ostati omogočen: "Dostop do vode in priobalnih zemljišč ureja 38. člen, ki v prvem odstavku pravi: 'Lastnik ali drug posestnik vodnega priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če bi delal škodo.'" 

A kot opozarjajo sogovorniki, bi to vseeno odprlo več možnosti za privatizacijo dostopa do vode, saj lahko lastniki zemljišč zaradi morebitnega povzročanja škode dostop omejijo. Pozidava priobalnega pasu bi otežila dostop do vode, ki je naše skupno javno dobro in mora biti dostopna vsem.   

Ministrstvo za okolje pa vseeno zagotavlja, da novela Zakona o vodah nikakor ne prinaša privatizacije vode: "Novela postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni rabi. Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov."  Ob tem so poudarili še, da novela Zakona o vodah ne ogroža pitne vode.

Novi zakon in poplavna varnost

Na MOP zagotavljajo, da je bil novi zakon pripravljen z namenom večanja poplavne varnosti. Iz Sklada za vode se namenja dodatnih 17 milijonov evrov prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti, s čimer velik del državljanov ne bo več poplavno ogrožen.  

Novi zakon o vodah je mestna občina Maribor zato ocenila kot pozitiven: "Ugotavljamo, da novela Zakona o vodah (ZoV) odpravlja nekatere nesmiselne birokratske ovire, vendar ne na račun zaščite vodotokov. Krčenje priobalnega pasu odslej sploh ne bo več mogoče (za gradnjo objektov zasebne rabe), za posege v priobalni pas bo treba pridobiti soglasje strokovne ustanove, in sicer Direkcije RS za vode (DRSV), ne več od vlade. Možnost odločanja politike mimo stroke je torej močno zmanjšana. Poleg tega tudi DRSV kot strokovni organ nima prostih rok, temveč bo moral odločati na osnovi jasnih zakonskih omejitev. Vodno soglasje namreč lahko izda le pod pogoji, da ne gre za nedovoljen poseg v poplavna območja, da se ne povečuje poplavna nevarnost ali nevarnost erozije, da se ne poslabšuje stanje voda, in ne omejuje posebna raba vode ter le kadar to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda."

Kot dodajajo, pričakujejo, da bo zakon omogočil hitrejše, bolj transparentno in strokovno utemeljeno odločanje o posameznih projektih, kar je pomembno tudi za občine, ki morajo imeti s strani državnih organov jasne smernice glede sprejemanja prostorskih aktov: "Zadnja zakonska sprememba po naši oceni zagotavlja nujne varovalke, ki močno zmanjšujejo tveganje neželenih ali okolju škodljivih posledic na priobalnih zemljiščih."

Pozdravljajo dvig sredstev za poplavno varnost, ki ga prinaša novela : "Za ljudi, katerih življenje in premoženje sta poplavno ogrožena, je bistvena razlika v tem, kdaj bo poskrbljeno za njihovo varnost – bo to v enem ali v desetih letih. In njihova varnost nikakor ne sme biti kolateralna škoda v političnih razprtijah. Ne glede na spremembo zakonodaje bo MOM, v skladu s pristojnostmi, s svojimi prostorskimi akti in odloki še naprej ščitila in skrbela za svoj priobalni pas."

Kot pa opozarjajo Sotenškova, Čenčur Curkova in Petek, bi s pozidavo vodnih in priobalnih zemljišč pravzaprav omejili naravne razlivne površine za visoke vode: "Pomembna funkcija priobalnega pasu je namreč prav blaženje poplav. Če se visoke vode lahko razlijejo na to območje, bo poplavni val izgubil svojo moč. Če pa to območje pozidamo, se bodo visoke vode intenzivneje razlile drugje – po možnosti tam, kjer jih nočemo, recimo v strnjenih naseljih.  Objekti, ki so v neposredni bližini vodotokov, predstavljajo oviro za poplavne vode, visoke vode pa jih zaradi neposredne bližine lahko tudi poškodujejo ali celo odnesejo. Nakopičene ruševine zopet predstavljajo oviro v strugi in poslabšajo njeno pretočnost, s tem pa tudi zmanjšajo poplavno varnost.  Evropska agencija za okolje opozarja, da je zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti pričakovati še več ekstremnih dogodkov in pogostejše ter intenzivnejše poplave. Priobalna zemljišča so izjemno pomembna tako za zdravje vodnih ekosistemov kot za ublažitev poplavnih valov, zato jih moramo pustiti vodi in ne ljudem."