"Problematika tujerodnih invazivnih vrst je izredno velika, vsako leto jih v Sloveniji odkrijemo več. Če bi ukrepali takrat, ko so te vrste še v začetnih fazah širjenja, bi bili stroški, povezani z njihovim obvladovanjem, manjši. Če pa ne naredimo nič in čakamo, da se vrste razbohotijo, potem pa stroški obvladovanja izredno narastejo. Narašča tudi škoda, ki jo povzročajo, najbolj zaskrbljujoče pa je, da invazivnih vrst, če čakamo, ne moremo več odstraniti iz območja,"  svari biologinja Jana Kus iz Zavoda Symbiosis.

Kot poudarja, je stroškovno popolnoma neučinkovito, da si zatiskamo oči in čakamo, ker vemo, da bodo nove tujerodne invazivne vrste k nam prihajale vedno bolj množično: "Sistema pa ne gradimo v to smer, da bi vzpostavili učinkovito zgodnje obveščanje za nove vrste, ki šele prihajajo. Že pred leti smo ministrstvu predlagali, da bi za to področje spisali poseben zakon. Ker gre za področje, ki je zelo kompleksno in ki vpliva na veliko sektorjev." Izpostavlja, da bi Slovenija nujno potrebovala učinkovit sistem zgodnjega obveščanja, ki zdaj glede na izkušnje nikakor ne deluje. 

'Manjkajo sistemske rešitve' 

Ministrstvo za naravne vire in prostor zdaj le pripravlja spremembe in dopolnitve Zakona o ohranjanju narave. V zakon bo dodanih nekaj novih členov, s katerimi se delno ureja področje invazivnih tujerodnih vrst. A Kusova ima številne pomisleke. Najbolj problematično po njenem mnenju je to, da se bo s temi dopolnitvami določilo ukrepanje le za nekaj tujerodnih vrst, ki so že na seznamu EU. Za ostale tujerodne vrste, ki prihajajo sproti, pa še vedno ne bo sistemskih rešitev in se ta problematika ne bo reševala, vrste pa se bodo še naprej širile, se boji. Zaskrbljujoče je tudi to,  da bodo pristojnosti izvajalcev ukrepov razdrobljene glede na tip zemljišč (voda, gozd, infrastruktura) in ne upoštevajo dejstva, da so lahko tujerodne vrste na istem območju na različnih tipih zemljišč oziroma da prehajajo iz enega življenjskega prostora za drugega. V praksi si tega ne zna predstavljati. 

"Težava je v tem, da so se tega lotili pragmatično in so prepoznali, da bodo izvajalci ukrepov različne obstoječe javne inštitucije. Ampak na žalost to v primeru tujerodnih vrst ne bo delovalo, ker tujerodne vrste prehajajo med različnimi okolji. Ob vodah bo pristojna Direkcija za vode, na javnih površinah upravljavci javne infrastrukture, v gozdovih Zavod za gozdove, za lovne vrste bodo pristojni lovci ... Sistem želijo urediti tako, da se ta drobi.  S tem se ukvarjam že vrsto let in vem, da to v praksi ne bo delovalo. V primeru rastlin se lahko nek sestoj začne ob vodi in širi preko travnika v gozd. Se pravi, da bi potrebovali tri izvajalce in v praksi bo to povsem neoperativno."

Sporna je tudi raba strokovnega biološkega izraza "invazivna tujerodna vrsta", ki so jo v zakonu nekako 'ugrabili': "To besedno zvezo uporabljamo za tiste tujerodne vrste, ki povzročajo okoljsko škodo. Ministrstvo jo v zakonu uporablja le za regulirane tujerodne vrste, torej tiste, ki so/bodo na seznamu EU (ali na nacionalnem seznamu, če bo kdaj izdelan). S tem pristopom bo veliko vrst invazivnih po bioloških kriterijih, ne pa po pravnih in imeli bomo veliko zmedo pri komuniciranju." 

Tujerodne vrste povzročajo veliko gospodarsko škodo, vplivajo na zdravje ljudi in na naravo, zato bi takšna stvar potrebovala izrazito medresorsko sodelovanje pri pripravi zakona. Obetane spremembe so tako zelo parcialne, a tega področja bi se morali lotiti resno in celostno. Dlje, ko čakamo, večja je škoda zaradi tujerodnih vrst. Pri nas sicer ni takih izračunov, a za ponazoritev, ko se kmetu na zemljišče razširi dresnik ali pa kakšen invaziven plevel, so te površine za kmetijstvo praktično neuporabne, pravi. 

V Sloveniji se vsako leto pojavi kakšna nova tujerodna vrsta. Ali pa za vrste, ki so bile že nekaj let prisotne, ugotovimo, da se vedno bolj širijo, ker v začetnih fazah je včasih težko reči, ali bo vrsta invazivna ali ne, pravi: "Problemi se večajo, vrste se širijo. Vsako leto imamo poplave, ki izjemno povečujejo njihovo širjenje. Na ta račun ima vsako leto nova žarišča in tudi poplavna varnost je zaradi tega slabša. Ker če imamo brežine, zarasle z japonskim dresnikom, je pač tok vode čisto drugačen, kot če bi tam uspevale neke manjše domorodne rastline."  Prav tako je vedno več tudi škodljivcev. V Sloveniji smo denimo zaznali nekaj vrst gliv, ki prizadenejo določene vrste dreves in praktično ena drevesna vrsta za drugo v gozdovih propada. Tako je to velika težava tudi z vidika gozdov in gozdarstva, svari. 

Kaj pravijo na ministrstvu? 

Na Ministrstvu za naravne vire in prostor sicer pomisleke zavračajo. Zagotavljajo, da bodo dopolnitve omogočile učinkovito izvajanje uredbe na področju preprečevanja, zmanjšanja in ublažitve škodljivih vplivov namernega in nenamernega vnosa ter širjenja invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo in zdravje ljudi.  

Kot pojasnjujejo, pripombe, da se ne uporablja pojem invazivna vrsta, ampak regulirana invazivna vrsta, ne morejo upoštevati, saj je pripravljavec zakona želel za potrebe izvajanja zakona uporabiti enostaven pojem, ki je primerljiv tudi s pojmom, uporabljenim v zakonodaji drugih držav EU. "Menimo, da gre pri uporabi pojma invazivne tujerodne vrste v predlogu zakona zgolj za uporabo tega pojma za potrebe izvajanja zakona, kar za vrste, ki ne bodo uvrščene na katerega od predvidenih seznamov, ne prejudicira možnosti uporabe tega pojma v širšem pomenu (npr. v okviru osveščanja in strokovne literature)."

Zavod Symbiosis je podal tudi pripombo, naj se v sistem spremljanja vključijo vse tujerodne vrste, saj menijo, da sicer ne moremo slediti trendom vrst in zagotoviti pravočasnega ukrepanja, ko se naturalizirana vrsta začne širiti in povzročati škodo: "Pojasnjujemo, da je spremljanje obvezno samo za invazivne tujerodne vrste, ki bodo na seznamu EU ali RS, kar pa ne izključuje tega, da bi se spremljalo tudi ostale vrste in bomo po potrebi vrste uvrstili na seznam RS."  Kot dodajajo, je preprečevanje namernega vnosa drugih invazivnih tujerodnih vrst v naravo že po veljavni zakonodaji urejeno za vse vrste. Pričakujejo tudi, da se bo z učinkovitim izvajanjem ukrepov proti invazivnim tujerodnim vrstam posredno zmanjševal nenamerni vnos in širjenje invazivnih tujerodnih vrst, ki jih zakon po predlaganih spremembah še ne bo neposredno naslavljal. 

Za zagotavljanje izvajanja ukrepov preprečitve nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst so določene konkretne organizacije, in sicer je bil pri njihovi določitvi zasledovan cilj ekonomičnosti, kar pomeni, da so za posamezna področja predlagani izvajalci, ki te naloge v času priprave zakona že izvajajo, ali pa te naloge glede na vsebino sicer sodijo v njihovo delovno področje, pojasnjujejo. Kot menijo, bi kakršna koli drugačna ureditev pomenila bistveno dražje in manj učinkovito izvajanje ukrepov, saj predvideni izvajalci te ukrepe večinoma že izvajajo ter so z invazivnimi tujerodnimi vrstami že seznanjeni. Poleg tega je problematika invazivnih tujerodnih vrst horizontalna in potrebuje vključevanje številnih resorjev, ki so hkrati lahko povzročitelji vnosa in širjenja ter tudi tisti, ki to lahko preprečujejo in odpravljajo neželene posledice invazivnih tujerodnih vrst. Vsekakor pa bo za učinkovito ukrepanje proti invazivnim tujerodnim vrstam potrebno sodelovanje vseh resorjev, ki so v predlogu zakona predvideni kot pristojni organi in izvajalci, pa tudi širše strokovne in splošne javnosti. Za ta namen že izvajajo ustrezno usposabljanje pristojnih organov in izvajalcev, ter osveščanje splošne javnosti, s čimer bomo nadaljevali tudi v prihodnje, zagotavljajo na ministrstvu. 

Eden izmed teh izvajalcev je tudi Zavod za gozdove. Vprašali smo jih, kaj menijo o učinkovitosti novih določb. Ali bo določilo zakona učinkovito in ali bo Zavod lahko izvajal te naloge, ne moremo napovedati, saj bo to pokazala praksa, pravijo. "Bo pa treba za učinkovitost ali sploh izvajanje javne naloge varstva narave Zavodu za gozdove Slovenije zagotoviti finančna sredstva v proračunu, sicer Zavod teh nalog ne bo mogel izvajati. Zavod in njegovi zaposleni že izvajajo naloge javne gozdarske in lovske službe po dveh matičnih zakonih in prostora za izvajanje drugih nalog po drugih predpisih ni. Že sedaj izvajamo tudi naloge varstva narave s področja škod po zavarovanih vrstah in strokovne naloge s področja velikih zveri, ki se z leti samo povečujejo ter postajajo vedno zahtevnejše," dodajajo.