Časzazemljo.si
Ekologija

Začenja se obsežna analiza bioloških odpadkov iz gospodinjstev

K.H. /11. 11. 2024 13.38

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

V Sloveniji je bilo v lani zavrženih 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje gre po pojasnilih ministrstva pripisati predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila.

V trgovini z živili je nastalo odpadne hrane več za sedem odstotkov, v gospodinjstvih pa za dva odstotka. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kilogramov hrane.

Biološke smeti
Biološke smetiFOTO: Shutterstock

Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) in trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah statističnega urada je delež užitnega dela odpadne hrane lani znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo z izvajanjem sortirnih analiz na ravni gospodinjstev pridobiva podatke o vrsti odpadne hrane in količini hrane, ki jo gospodinjstva zavržejo. Prvo tovrstno analizo so v okviru projekta Life IP Care4Climate izvedli leta 2021 in 2022, rezultati pa so pokazali, da odpadna hrana v Sloveniji predstavlja 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov.

Kje in kdaj bo potekala analiza?

Za izvajanje nove analize so izbrali javno podjetje Snaga Maribor, analizo pa bodo ponovno izvedli v dveh obdobjih: jesen/zima in pomlad/poletje. To po pojasnilih ministrstva omogoča natančno sledenje sezonskim vplivom na vrsto in količino odpadne hrane.

Javno podjetje Snaga Maribor bo praznilo zabojnike v okviru svojega rednega dela izvajanja javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov, nato bodo njihovi delavci pod nadzorom in navodili Inštituta za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko Ikema sortirali ločeno zbrane biološke odpadke.

Na izbranih območjih vzorčenja v občinah Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Selnica ob Dravi in Starše bo potekalo zbiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov, pri čemer bo izvajalec javne službe na vsakem območju vzorčenja odvzel sedem vzorcev bioloških odpadkov na posamezno časovno obdobje. Vsak vzorec bo tehtal najmanj 300 kilogramov in bo razdeljen na 11 frakcij, ki vključujejo tudi užitni in neužitni del odpadne hrane, so pojasnili.

Zavržena hrana
Zavržena hranaFOTO: Shutterstock

Z odvzemom vzorcev bodo začeli v torek, 12. novembra, analiza pa se bo zaključila do konca februarja. Vzorcev ne bodo odvzemali v tednih božično-novoletnih praznikov, saj je v prazničnih dneh na mizi več hrane kot običajno. Analizo bodo na območjih istih občin ponovili še med marcem in junijem prihodnje leto. Tudi tedaj analiza ne bo potekala med prazniki.

Podatki bodo po prepričanju ministrstva v podporo prizadevanjem za zmanjšanje količin zavržene hrane, ministrstvu pa bodo omogočili oblikovanje učinkovitih politik na področju bolj odgovornega ravnanja s hrano.

KOMENTARJI (22)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Darko32 11. 11. 2024 19.59
Poglejmo primere. Ljudje kupijo recimo celo papriko, čebulo, meso z kostmi. Če hoče prirpaviti papriko jo mora očistiti. Če hoče pripraviti meso za kosilo ga mora speči ali skuhati in potem ima takoj ostanek, kateremu se reče kosti. Kam jih bo v bloku vrgel. V kontejner. Torej kaj sedaj. Tako imamo odpag, katerega ne moreš vreči kar za cesto in tam pustiti. Ta odpadek pa ni za uporabo. Zato me čudi, da nekateri tako brezglavo tukaj javno nakladajo koliko ljudje zmečejo vstran hrane.
jaz112 12. 11. 2024 09.13
Zato se pa pri takšni analizi deli vzorec na užitni in neužitni del. Užitni del je sama hrana, se pravi tisto, kar bi ob skrbnem ravnanju načeloma pojedli (meso, kruh, paradižnik,...) neužitni del pa so recimo kosti, olupki, lušine...sepravi tisto kar bi nastalo v vsakem primeru, ne glede kako skrbno ravnano s hrano. Ne gre se o tem da bi ukinili biološke odpadke, ampak da bi zmanjšali količino zavržene užitne hrane
Claus 11. 11. 2024 19.28
+1
Smo edina država, ki se drži HASAP kot pjanc plota. Potem pa greš v tujino in barčki s prehrano na vsakem koraku.
Claus 11. 11. 2024 19.25
+1
E gospoda politična, bo treba najprej preštet ostanke banketov za vas. In spremenit zakon o nujnem metanju v smeti kar ostane v restavracijah, šolah, menzah.
Artechh 11. 11. 2024 17.36
+1
Kaj pa plastične vrečke v teh kantah?
NeXadileC 11. 11. 2024 17.24
+2
Spet bodo kakšno penalizacijo in porcije uvedli.
Anion6anion 11. 11. 2024 17.19
+4
Koliko bomo spet plačali za neko nesmiselno analizo?
Julijann 11. 11. 2024 16.29
Vse bolj bo čas ko eni mečejo v smetnjake, eni pa iz njih pobirajo.
NeXadileC 11. 11. 2024 17.25
Če v Avstriji pobereš, te zaprejo.
Claus 11. 11. 2024 19.27
Ko si zaprt dobiš 3 sveže obroke
AshBurton 11. 11. 2024 16.11
+4
V nasmo bloko tujci gladko vrzejo tja kamor je najvec prostora...niti sanja se jim ne ka pomeni locevanje smeti!!!Js pa vozim po celem mestu na zbirna mesta vse loceno🤮
Darko32 11. 11. 2024 16.08
+1
Nevem kaj se delamo norca in zavajamo narod. Na glas povejmo, da se je zakompliciralo na področju gostinstva in trgovine z HASAB_OM, kjer naj povedo javno kaj piše v hasab-u okrog hrane in zavrženju. Nehajmo se delati norca iz ljudi in jim podtikati, da oni zmečejo hrano v smeti, če še denarj aza hrano nimajo, da bi jo kupili.
jaz112 11. 11. 2024 17.33
+1
Najprej ni nobeh HASAB, ampak HACCP, in je sistem za zagotavljanje varnosti hrane, ki temelji na ugotavljanju in nadzorovanju kritičnih točk. Nič se ni zakompliciralo z HACCP-OM ampak v bistvu če je pametno narejen, zadeve celo olajša. Niti pribljižno pa ne narekuje da narazumenga metanja živil. Standardi in smernice, ki so podpora HACCP-u v večini celo narekujejo organizacijo obrta, ki kar se da minimalizira odpadke. Količina živil, ki pa se jih zavrže v gospodinjstvu je ogroma, ni ti potrebno verjeti meni, lahko greš v eno blokovsko naselje in pogledaš v nekaj zabojev.
Darko32 11. 11. 2024 19.55
jaz112 Poglej jaz še vedno trdim tisto, kar sem napisal. Tukaj pa vidim, d agre kako bodo luzerji si opravičili delovna mesta in nič drugega. Če pa to, kar ti praviš je resnica pa je problem drugje. ENostavno ne verjamem, da kar ljudje mečejo hrano v smeti. Veli ko ljudi ima male plače ali pokojnine in lovijo vsak popust, da bi kaj privarčevali. Zato ne morem verjeti, da bi taisti metali v smeti hrano.
jaz112 12. 11. 2024 11.48
Verjemi, med študijem smo 2 x delali enako raziskavo in te resnično preseneti kakšno onormno količino hrane zavržemo, je res da smo to delali v Ljubljani, morda bo se pokazalo da je izven prestolnice stanje boljše.
brabusednet 11. 11. 2024 15.59
+3
Pa ne preverjat tiste,ki so na minimalcu.Tam ne doste našli zavržene hrane po mojem.
Rožice so zacvetele 11. 11. 2024 15.23
+0
Amerika ima že od nekdaj mlinčke v lijakih, zakaj pri nas to ne propagirajo, vsi olupki bi se lahko tako zdrobili.
ToSmJesz 11. 11. 2024 15.36
+1
Zaradi podgan hrana ne sme v kanalizacijo.
ToSmJesz 11. 11. 2024 15.20
+2
Ni mi jasno, kako bodo preverjali užitnost zavržene hrane v odpadkih. Bodo poskušali? Primer: če skuhaš enolončnico in jo zavržeš, ker ni bila užitna. Kako bodo to preverili?
jaz112 11. 11. 2024 17.49
+1
Užitni del je sama hrana, se pravi tisto, kar bi ob skrbnem ravnanju načeloma pojedli (meso, kruh, paradižnik,...) neužitni del pa so recimo kosti, olupki, lušine...sepravi tisto kar bi nastalo v vsakem primeru, ne glede kako skrbno ravnano s hrano.
11. 11. 2024 15.03
+9
Nič ni narobe, če se naredi podrobna raziskava kaj in koliko hrane zavržejo gospodinjstva. Bolj zaskrbljujoče je koliko hrane zavržejo trgovci in ker je ta hrana vračunana v maloprodajno ceno jim ni interes, da bi se to zmanjšalo saj to pokrije kupec. In potem se čudimo visokim cenam hrane.🤔
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1088