Izgube človeških življenj zaradi ekstremne vročine presegajo skupni vpliv potresov, poplav in orkanov, ugotavlja novo poročilo Swiss Re SONAR. Po nedavnih znanstvenih raziskavah vsako leto zaradi ekstremnih vročinskih valov po svetu umre do pol milijona ljudi, kar celo presega skupni vpliv poplav, potresov in orkanov, so opozorili v sporočilu za javnost Agencije za zavarovalno dejavnost.

Navedeno postavlja opazno povečanje ekstremnih vročinskih dogodkov med najbolj pomembna tveganja, ki se pojavljajo glede na poročilo Swiss Re za leto 2025. "Swiss Re je v poročilu poudaril, da obstajajo jasni dokazi, da ekstremni vročinski dogodki postajajo vse bolj intenzivni, pogosti in dolgotrajni. Julija 2024 so bili zabeleženi trije najtoplejši dnevi v zgodovini na Zemlji. Ekstremni vročinski valovi imajo lahko velik vpliv na človeško zdravje. Nedavni podatki kažejo, da je vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo približno 480.000 ljudi. Vročinski stres lahko povzroči izčrpanost in odpoved organov, hkrati pa poslabša srčno-žilne in dihalne bolezni. Zlasti so ogroženi starejši ljudje in nosečnice," naštevajo negativne plati vse bolj ekstremne vročine.

Ekstremna vročina tako povečuje tveganje za izpade električne energije in požare v naravi ter lahko poškoduje in povzroči motnje v transportni, vodni in energetski infrastrukturi. Ekstremna vročina lahko dodatno obremeni zdravstvene sisteme. "Ekstremna vročina je bila nekoč obravnavana kot 'nevidna nevarnost', ker njeni učinki niso tako očitni kot pri drugih naravnih nesrečah," je dejal Jérôme Haegeli, glavni ekonomist Swiss Re. "Ker se vročinski vali podaljšujejo in postajajo vse hujši, je pomembno, da se zavedamo pravih stroškov izgube človeških življenj ter izgub za gospodarstvo, infrastrukturo, kmetijstvo in zdravstveni sistem," je dodal Haegeli. 

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost,  je za naš potral že posvarila Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Kot smo že pisali, se vročinski valovi v Sloveniji spreminjajo v vseh svojih karakteristikah, saj postajajo intenzivnejši, daljši in pogostejši. Njihov vpliv je lahko zelo obremenilen za ljudi, pa tudi živali in rastline, je za naš portal opozorila Pogačarjeva. Kot je pojasnila, se poleti temperatura praktično povsod po Sloveniji dviga za 0,4 stopinje Celzija na desetletje (podatki za obdobje 1951–2020), kar je nekoliko več kot v ostalih letnih časih.

Število vročih dni narašča nekje za dva do pet dni na desetletje, najvišje število vročih dni je bilo leta 2022 v Biljah, kar 86. To pomeni praktično celotno poletje. Na globalni ravni slika ni nič bolj optimistična, temperature se dvigujejo in svet se kuha v kripljih neznosnih vročinskih valov. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, je posvarila Pogačarjeva.