Vožnja v naravi: Poškodbe naravnega okolja in ogrožanje habitatov

Vedno več ljudi svoj prosti čas preživlja v naravi, kar je dobrodošlo, vendar pa se s povečanim številom obiskovalcev povečuje tudi pritisk na naravo in vznemirja živali. Poleg tega se povečujejo konflikti med različnimi skupinami uporabnikov naravnega okolja. Tradicionalno je bilo namreč naravno okolje predvsem prostor pohodnikov, zdaj pa ga uporablja tudi vedno več kolesarjev in voznikov vozil na motorni pogon. Vendar pa je vožnja z vozili na motorni pogon v naravnem okolju prepovedana, še zlasti na zavarovanih območjih, kot so naravni rezervati, krajinski parki ipd. Pa tudi vožnja s kolesi po planinskih poteh in v gozdu je dovoljena le izjemoma, samo v določenih primerih ali ko je to posebej označeno, svarijo policisti. 

Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju ima številne škodljive posledice. Hrup motoriziranih vozil vznemirja prostoživeče živali, vpliva na njihove prehranjevalne, selitvene in razmnoževalne navade ter lahko povzroča opuščanje gnezdišč. Poleg tega vožnja povzroča mehanske poškodbe rastlinstva, vodi v zbijanje in erozijo tal ter povečuje tveganje za onesnaženje vodnih virov zaradi morebitnega razlitja goriv, olj in drugih nevarnih snovi, negativne plati uporabe vozil v naravi naštevajo na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Zakon o ohranjanju narave jasno določa, da morajo biti vse aktivnosti v naravnem okolju (območja zunaj naselij, cest in drugih urbaniziranih površin) izvedene na način, ki ne ogroža habitatov rastlinskih in živalskih vrst ter stabilnosti naravnih procesov, opozarjajo. V skladu z zakonom so zato vožnja, ustavljanje in parkiranje motornih vozil v naravnem okolju prepovedani. Dovoljene so le določene izjeme, med drugim službene intervencije, kmetijska in gozdarska dela, raziskovalne dejavnosti ter vzdrževanje infrastrukture.

Poleg vse večje prisotnosti motornih vozil policisti zaznavajo tudi povečevanje števila električnih koles, več je tudi divjih oziroma neuradnih kolesarskih "downhill" prog. Žal se mnogi ne zavedajo, da ima nezakonita vožnja v naravi lahko za posledico poškodbe naravnega okolja in ogrožanje habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Tako so žal v naravi uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa idr. Na to nenehno opozarjajo tudi različne nevladne organizacije in združenja, lovci, lastniki gozdov, pa tudi obiskovalci in ljubitelji narave, sporočajo policisti.

Vožnja z vozili na motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju je urejena v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), omejitve uporabe planinskih poti za kolesarje pa določa tudi Zakon o planinskih poteh (ZPlanP). Vožnjo po gozdu dodatno ureja Zakon o gozdovih (ZG). V nadzore nad spoštovanjem zakonskih določb se zato poleg policistov vključujejo lovci, predstavniki Zavoda za gozdove, inšpektorji Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, nadzorniki Triglavskega narodnega parka ter občinski redarji. ZON določa, da je naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Prepoved vožnje še posebej velja na območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi: v naravnih rezervatih, krajinskih parkih ipd.

Je pa dovoljena ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. Za posameznika, ki krši navedene določbe, je zagrožena globa od 40 do 100 evrov.

Vožnja z vozili na motorni pogon je torej omejena le na prometno infrastrukturo (na javne ceste in na nekategorizirane ceste), ki se uporabljajo za javni cestni promet. Izjema je ustavljanje in parkiranje v petmetrskem pasu ob cestah ter parkiranje v okviru javnih prireditev. Izjema so tudi službene in podobne vožnje, ki pa veljajo le, če dostop ni mogoč po javnih cestah. Izjema velja tudi za dostop do objektov, ki niso neposredno povezani z javnimi cestami in nekategoriziranimi cestami, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

ZON dovoljuje vožnjo s kolesi v naravnem okolju po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo ter namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja. Kot določa ZON, se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo s kolesi v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove. Za posameznika, ki krši navedene določbe, je zagrožena globa v višini 100 evrov.

ZG določa, da sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta, za kršitev pa je predpisana tudi prekrškovna sankcija.

Treba je upoštevati tudi ZPlanP, ki izjemoma dovoljuje vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh, vendar le po posebej označenih, ki jih določi minister, pristojen za šport, na predlog skrbnika planinske poti. Nadzor teh določb izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, na gozdnih in kmetijskih površinah pa tudi inšpektorji, pristojni za gozdarstvo in kmetijstvo, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi. Globe za kršitelje po ZPlanP so od 100 do 1.200 evrov, so navodila za vožnjo v naravi strnili policisti.