"Novo leto, novi rekordi," so navdušeni v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. "Letošnje leto je presenetilo z novimi rekordi – zabeležili smo največ gnezdečih parov in največ poletelih mladičev bele štorklje doslej," so sporočili.  Kot spomnijo, so že lani, ko so praznovali 25. obletnico popisa vseslovenskega popisa bele štorklje, naše krilate sosede prijetno presenetile z rekordno zasedenostjo gnezd – pri nas je gnezdilo kar 300 parov. "Letošnje leto nas zopet niso pustile hladne. Padli so novi rekordi ne le pri zasedenosti gnezd, temveč tudi v številu poletelih mladičev. Pri nas je gnezdilo 311 parov, iz naših gnezd pa je poletelo rekordnih 673 mladičev. Nazadnje smo največji gnezditveni uspeh zabeležili leta 2020, ko je poletelo 596 mladičev – letos jih je poletelo kar 77 več," so našteli.

Beli štorklji ustrezajo mile zime in več hrane 

Zanimivost, ki smo ji bili priča letošnje leto, je, da so se številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno. Prva gnezda so bila zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo v marcu (večji del v drugi polovici). Številni pari so tako zelo hitro pričeli z gnezditvijo, njihovi mladiči pa so poleteli tudi 2–4 tedne prej, kot običajno poletijo v Sloveniji, so opazili. 

Direktor DOPPS in začetnik nacionalnega popisa dr. Damijan Denac je povedal: "Bela štorklja je vrsta, ki profitira zaradi klimatskih sprememb. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna."

Kot smo že poročali, v zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred 20 leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj.  Po znanih podatkih je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležijo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin. Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj običajno. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Videti je, da so nekateri pari kar opustili selitev. Selitev štorkelj je energetsko zelo potratna in med njo so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim. Zelo poveden podatek o tem, kako nevarna je selitev, je, da 75 odstotkov mladih belih štorkelj umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo.

Kot je pojasnila Urška Gajšek iz DOPPS, gre torej za dobro novico, saj prezimovanje na gnezditvenem območju in skrajšanje selitvenih poti omogoča belim štorkljam boljše preživetje, kar se že odraža pri povečanju populacije bele štorklje. Razlog za veliko povečanje populacije je ravno opuščanje selitve in prilagoditev na alternativne vire hrane, razloži.  V milih in povprečnih zimah imajo bele štorklje na voljo dovolj hrane tudi pozimi, zagotavlja Gajškova: "Res je, da na zimskem meniju ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih jedi. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami tako kot denimo sive čaplje."  Nekoliko več težav pri iskanju hrane lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V teh primerih se običajno premaknejo nekoliko južneje, kjer je snega manj, in se vrnejo spet, ko pri nas snega ni več oz. ga je bistveno manj.

Lani jo je štorkljam zagodlo neugodno vreme

Kljub temu, da je bila lanska zasedenost gnezd primerljiva z letošnjo, je poletelo bistveno manj mladičev (473), so izpostavili v DOPPS. Eden glavnih razlogov je hladno in deževno vreme v maju: "V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev v gnezdu. Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Tudi letos je imelo deževno vreme v tem mesecu lokalno nekaj vpliva in so bile štorklje iz gnezda primorane vreči kakšnega mladiča, vendar je bila pojavnost tega dogodka bistveno manjša kot lansko leto."

 Kako poteka popis?

Letos so belo štorkljo v Sloveniji popisali že 26. leto zapored, podatke pa bodo vključili tudi v osmi mednarodni cenzus bele štorklje. Vseslovenski popis bele štorklje v društvu izvajajo že od leta 1999. Gre za enega od popisov DOPPS z najdaljšo zgodovino, izpostavljajo. Popis izvajajo po mednarodno uveljavljeni metodi. 

Kot opisujejo, tekom popisa obiščejo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverijo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajajo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejejo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki vsako leto sporočajo dragocene podatke, ki jih na popisu ni možno pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih, naštevajo. Na popisu si vedno podrobno ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je le to stabilno in varno.