Časzazemljo.si

Ekologija

Nova odkritja v globinah oceana: koralni vrtovi in številne nove vrste

A.K. /24. 05. 2025 09.30

Znanstveniki na odpravi Ocean Census na krovu plovila Falkor so se razveselili številnih novih odkritij v skrivnostnih globinah oceana. Med drugim so odkrili številne nove vrste in raziskali najgloblji jarek v Južnem oceanu. Med ekspedicijo so raziskovalci odkrili prave naravne zaklade, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu. Našli so pisane koralne vrtove, hidrotermalne vrelce in številne nove vrste koral, spužev, polžov, ježkov in morskih zvezd.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je na nedavni 35-dnevni globokomorski odpravi na eno najbolj oddaljenih otoških verig na svetu opazovala ledene ekosisteme, odkrila številne nove hidrotermalne vrelce, koralne vrtove in številne doslej neodkrite vrste, ki so se skrivale v globinah oceana, so sporočili iz inštituta Schmidt Ocean Institute.  

Na krovu raziskovalne ladje Falkor inštituta Schmidt Ocean Institute so znanstveniki raziskovali Južne Sandwicheve otoke, s poudarkom na enem najhladnejših in najbolj izoliranih podmorskih jarkov na planetu. Znanstveniki so si prizadevali za odkrivanje novih vrst in to jim je še kako uspelo. Odkrili so namreč široko paleto potencialno novega morskega življa - vključno s koralami, spužvami, polži, morskimi ježki in morskimi zvezdami. Točno število novih vrst bodo objavili še letos, ko bodo uradno ocenili in preučili vse ugotovitve. Ekipa znanstvenikov pa je na krovu raziskovala tudi geonevarnosti, vključno s cunamiji, vulkani in potresi, so še našteli. 

"Ta odprava nam je dala vpogled v enega najbolj oddaljenih in biološko bogatih delov našega oceana," pripoveduje vodja odprave dr. Michelle Taylor. Med raziskovanjem jarka South Sandwich, enega najhladnejših in najbolj izoliranih podmorskih jarkov na planetu, so znanstveniki naleteli na številna vznemirljiva odkritja.

Raziskovalci so odkrili posebno vrsto ekosistema – hidrotermalne vrelce na 700 metrih globine. Območje je, kot opisujejo, kar kipelo od življenja, tam so meddrugim odkrili številne vrste položev in rakov. Gre za ene najplitvejših hidrotermalnih vrelcev, kar jih je bilo odkritih blizu Južnih Sandwichevih otokov. Ti so bili tudi prvi, ki so jih lahko raziskali z daljinsko vodenim vozilom oziroma roverjem. Vsaka odprtina je bila prekrita s številnimi organizmi, ki jih človeštvo doslej še ni poznalo,  opisujejo.  V neposredni bližini pa so našli tudi pisane koralne vrtove in velike spužve, kar je bilo nenavadno odkritje, je izpostavila Taylorjeva.

Hidrotermalni vrelci
Hidrotermalni vrelci FOTO: Schmidt Ocean Institute

"35 dni na morju je bilo vznemirljiv vrtinec znanstvenih odkritij. Mati narava nam je pokazala vse, kar je lahko. Doživeli smo podvodni potres, tropsko nevihto, osemmetrske valove in ledene gore," odpravo še opiše Taylorjeva.

Posneli tudi 'pošast' iz globin

Gre za odpravo, na kateri so uspeli posneti ogromnega lignja, ki je pritegnil pozornost javnosti.

Kot smo že poročali, je kar sto let po odkritju vrste ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička. Orjaški lignji so dolgo veljali samo za mit. Živijo namreč v morskih globinah, kamor ljudje ne moremo, razen s podmornicami in roverji. Primerki, ki so jih našli na površju, so bili večinoma mrtvi. Orjaški lignji so namreč prilagojeni na globokomorske razmere in naj ne bi mogli dolgo preživeti na površju.  Največji primerki, ki so jih našli, so merili okoli 13 metrov, leta 1860 naj bi našli celo 20 metrov veliko žival, ki jo je naplavilo na obalo, vendar se primerek ni ohranil. Glavna pričevanja glede orjaških lignjev so posledice bojev, vidne na koži kitov glavačev, ki se z njimi prehranjujejo.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 948