V Kopru poginila ogrožena glavata kareta

Iz društva za dobrobit živali AniMa so sporočili žalostno novico. V Kopru je poginila zaščitena glavata kareta. V Sloveniji zakonodaja določa, da je glavata kareta zavarovana, zato so prepovedani ulov, poškodovanje, motenje ali posedovanje osebkov ter uničenje njihovega življenjskega okolja.

Sedem vrst morskih želv po več kot 100 milijonih let še vedno plava v oceanih našega planeta. Ena izmed njih je želva kareta, ki je simbol sredozemskega in grškega morja. Veličastne morske želve se potem, ko se izvalijo, podajo na potovanje daleč stran od doma. Po približno 25 letih, ko so pripravljene na razmnoževanje, se vrnejo na isto mesto, kjer so začele svojo življenjsko pot, da bi izvalile svoja jajca. A preživel bo le en mladič od milijona. Ostalim bodo pot do življenja prekrižali plenilci, podnebne spremembe, onesnaženje in človek.

Kot opozarjajo v AniMa, ta smrt ni zgolj tragedija za samo žival, temveč tudi zaskrbljujoč pokazatelj pomanjkanja učinkovitega sistema za pomoč zaščitenim prostoživečim vrstam.

Kot trdijo, poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali. Zaščita morskih želv in drugih ogroženih vrst postaja vse bolj pereč problem, predvsem zaradi pomanjkanja rehabilitacijskih sistemov, ki bi omogočili hitro in strokovno pomoč, opozarjajo. V državi namreč ni posebnih centrov za oskrbo prostoživečih živali, kot so morski sesalci, ptice in plazilci, niti ni uradne organizacije z dovoljenji in zmogljivostjo za sprejem poškodovanih zaščitenih vrst. Zaradi tega v praksi ne obstaja centraliziran sistem, ki bi lahko nudil ustrezno oskrbo, kar pogosto vodi v nepotrebno smrt živali, ki bi jih ob pravočasni intervenciji lahko rešili, so prepričani.

Morske želve, med njimi glavata kareta, so v EU in Sloveniji strogo zaščitene z obsežno zakonodajo. Ta zahteva, da države vzpostavijo sisteme za obravnavo poškodovanih ali ogroženih živali, vendar v Sloveniji, kjer smo priča pomanjkanju ustreznih rehabilitacijskih centrov in organizacij, živalim v stiski ni zagotovljena potrebna pomoč, so zapisali v sporočilu za javnost.

Za učinkovito zaščito zaščitenih vrst moramo v Sloveniji omogočiti pravočasno in ustrezno pomoč poškodovanim zaščitenim živalim. Za izboljšanje tega stanja bi bilo nujno vzpostaviti specializirane rehabilitacijske centre, usposobiti veterinarje za obravnavo poškodovanih prostoživečih živali ter vzpostaviti jasne in učinkovite postopke za reševanje ogroženih vrst, pozivajo v društvu AniMa.

Kot smo poročali, več kot petini vrst plazilcev na svetu sicer grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.