Medtem ko to poletje po večjem delu južne Evrope divja suša brez primere, ki jo povzročajo podnebne spremembe, so zaloge v grškem umetnem jezeru Mornos, največjem od štirih rezervoarjev, ki oskrbujejo grško prestolnico Atene s pitno vodo, dosegle najnižjo raven v zadnjih 16 letih. Kot poroča AP, je suša razkrila tisto, kar je ostalo od v poznih sedemdesetih letih potopljene vasice Kallia. Potopili so jo, da bi približno 200 kilometrov od Aten ustvarili rezervoar vode za prestolnico. 

Ko je bil rezervoar ustvarjen, se je od 60 do 70 hiš in nekaj vodnih mlinov oblastem zdelo majhna žrtev za večje dobro. Nekaj njenih prebivalcev, ki se niso preselili v Atene ali druga mesta, se je preselilo na višje ležeče kraje nad jezerom. Ker se gladina rezervoarja pogreza, lahko zdaj vidijo ruševine svojih starih domov. Kot se za AP spominja 90-letni kmet Constantinos Gerodimos, je bila to nekoč krasna vas, prebivalci pa so bili razburjeni, ker so morali zapustiti svoje domove: "Imeli smo veliko vode, sadovnjake ... Ljudje iz drugih vasi so sem prihajali po vodo." 

Medtem ko je prizor vasice, ki se je prikazala iz jezera, številne vznemiril, grške oblasti vztrajajo, da ni razloga za preplah. A če se bo suša nadaljevala in ne bodo ukrepali, bi lahko Atene čez približno štiri leta ostale brez vode. Prebivalcem Aten tako svetujejo, naj bodo pozorni na porabo vode.

Po podatkih atenske vodne komisije so se skupne rezerve vode mesta s približno 3,6 milijona prebivalci v začetku septembra zmanjšale na 678 milijonov kubičnih metrov, z 1,13 milijarde kubičnih metrov pred dvema letoma. Jezero Mornos ima zdaj približno 335 milijonov kubičnih metrov vode, še septembra 2022 jih je bilo 592 milijonov. To je najmanj po letu 2008.

V zadnjih dveh letih je večina Grčije utrpela suhe zime in rekordno vroča poletja, kar je prispevalo k množici uničujočih poletnih požarov. Ker država, ki je odvisna od turizma, beleži rekordno število turistov in posledično poletni skok porabe vode, se nekateri deli države soočajo z izpadi pitne vode, praznimi rezervoarji za namakanje in sušo na kmetijskih zemljiščih, še piše AP. 

Za nami najbolj vroče poletje doslej 

Kot smo poročali, je za nami najbolj vroče poletje doslej. Letos je svet doživel najbolj vroč junij in avgust, pa tudi najbolj vroč dan in najbolj vroče poletje na severni polobli v zgodovini meritev, so, kot je poročala STA, sporočili iz Službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. 

V poletnih mesecih je bila povprečna temperatura zemeljskega površja na severni polobli najvišja doslej in za 0,69 stopinje Celzija višja od povprečja med letoma 1991 in 2020. S tem je presegla dosedanji rekord med junijem in avgustom lani, v poročilu opozarja Copernicus.

Od začetka leta do konca avgusta je bila povprečna globalna temperatura zemeljskega površja za 0,7 stopinje Celzija višja od povprečja med letoma 1991 in 2020, kar je največ v zgodovini v tem obdobju in prav tako topleje kot v enakem obdobju lani.

"Vrsta rekordnih temperatur povečuje verjetnost, da bo leto 2024 najbolj vroče v zgodovini. S temperaturami povezani skrajni dogodki, ki smo jih doživeli to poletje, bodo še intenzivnejši in z bolj uničujočimi posledicami za ljudi in planet, če ne bomo nemudoma zmanjšali emisij toplogrednih plinov," je ob objavi meritev C3S opozorila Burgess.

Do konca leta bi se morale povprečne temperature zemeljskega površja znižati za vsaj 0,3 stopinje Celzija, da bi bilo letošnje leto hladnejše od lanskega. Ker se takšno nihanje v zgodovini meritev še ni zgodilo, je vse bolj verjetno, da bo letošnje leto znova najtoplejše v zgodovini meritev, je pisala STA.