Japonski hrošč je škodljivec, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Primarno škodo povzroča na kmetijskih in okrasnih rastlinah. Iz izkušenj iz Italije je znano, da hrošča zelo privabljajo vinska trta, koruza, marelica, češnja, češplja, breskev, soja in vrtnica. Med gozdnimi drevesi je bil najden na brestu, divjem kostanju, brezi, topolu in lipi. Odrasli hrošči objedajo liste, cvetne dele in plodove, medtem ko ličinke poškodujejo korenine travne ruše, kar lahko povzroči obsežno škodo na travnikih, pojasnjujejo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Severno Ameriko in Evropo. V izvornem okolju zaradi prisotnosti naravnih sovražnikov ne povzroča večje škode. V ZDA pa velja za najbolj razširjenega škodljivca na travnih površinah, kjer povzroča gospodarsko škodo.  V Evropi je razširjen v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici, posamezne hrošče pa so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji. V Italiji zaenkrat škoda po zbranih podatkih doslej ni presegla praga večje gospodarske škode, vendar je napad odraslih osebkov v posameznih primerih povzročil defoliacijo sadnih in okrasnih dreves, grmovnic in trt, škoda je bila izrazita tudi na vrtovih.

Ali so odkrili še več primerov?

V feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica je bil pred tremi tedni, kot smo poročali,  najden en japonski hrošč v okviru letnega nacionalnega programa preiskave. Verjetno je bil zanesen kot slepi potnik z vozilom z območja v severni Italiji, kjer je ta škodljivec razširjen. Takoj po najdbi so bile na lokaciji postavljene dodatne pasti in povečana intenziteta pregledov gostiteljskih rastlin v okolici, kar tedensko izvajajo strokovnjaki za varstvo rastlin s Kmetijskega inštituta Slovenije. Dokler gre za izolirane najdbe posameznih hroščev v pasteh in ni zaznane škode na gostiteljskih rastlinah v naravi, stanje ni zaskrbljujoče, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Na isti lokaciji so bili kasneje najdeni še trije hrošči, prav tako v pasti. En hrošč je bil najden v pasti na počivališču Barje-jug pred dvema tednoma, kjer se sedaj tudi izvaja intenzivna preiskava okolice. Obe najdbi nista povezani, saj je lokacija Barje oddaljena več kot 22 km zračne črte od lokacije Lukovica, izpostavljajo. 

Kako se širi? 

Širjenje japonskega hrošča je pogosto posledica njegovega prenosa z vozili iz območij, kjer je že razširjen, zato predvidevajo, da je tako tudi v našem primeru, pojasnjujejo na Upravi. Trenutno ulovi posameznih hroščev v pasteh še ne pomenijo, da je škodljivec na teh lokacijah razširjen. Zato je v tej fazi zelo pomembno izvajanje intenzivnih tedenskih pregledov gostiteljskih rastlin v okolici mesta najdb ter redni pregledi postavljenih pasti. Na ta način se spremlja aktualno stanje na terenu in omogoča pripravljenost na hitro ukrepanje v primeru zaznanega izbruha, izpostavljajo. 

Japonski hrošč se na daljše razdalje širi kot slepi potnik, pa tudi po naravni poti, z letnim preletom do 8 km ter z rastlinami za saditev. Njegovo širjenje je odvisno od okoljskih razmer, kot so temperatura, vlažnost in prisotnost gostiteljskih rastlin. Ocenjujemo, da ima vrsta potencial za preživetje, razvoj in širjenje na območju celotne Slovenije, z izjemo gorskih in pozidanih območij ter strnjenih gozdov.

V okviru letnega programa preiskave so pasti, ki jih strokovnjaki redno pregledujejo, postavljene tudi na drugih tveganih lokacijah po Sloveniji. Program preiskav se izvaja od leta 2016 in je namenjen zgodnjemu odkrivanju navzočnosti japonskega hrošča. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti, ki naj bo pozorna na morebitno navzočnost japonskih hroščev in poškodbe na rastlinah ter vsak sum takoj javi Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pozivajo.