V zadnjem desetletju je bilo zaseženih skoraj pet milijonov pretihotapljenih morskih konjičkov, skupaj vrednih približno 18,5 milijona evrov. To je osupljiva številka, ki pa po mnenju raziskovalcev še vedno ne odraža dejanskega obsega nezakonite trgovine, poroča Euronews.

Zakaj morski konjički? Morski konjički so že dolgo cenjeni v tradicionalni medicini, zlasti na Kitajskem in v Hongkongu, kjer jih sušijo, zmeljejo v prah in uporabljajo pri zdravljenju bolezni, od astme do impotence. Z njimi se trguje tudi kot s sušenimi spominki ali živimi živalmi za akvarije.

Nova študija, objavljena v reviji Conservation Biology, je preučila podatke o zasegih prostoživečih živali po svetu od leta 2010 do 2021. Odkritja pa so zaskrbljujoča.  Morske konjičke, tako mrtve in posušene kot žive, so najpogosteje našli skrite v prtljagi ali pa so jih prevažali z morskim tovorom v 62 držav. Večina jih je bila namenjenih na trge tradicionalne medicine v Aziji. Vendar, kot ugotavljajo, to nista več edina trga. Raziskovalci so odkrili, da se na zemljevidu tihotapcev vse pogosteje pojavljata tudi Evropa in Latinska Amerika. Vodja raziskave Dr. Sarah Foster, je za Euronews ocenila, da je to šele vrh ledene gore.

Morske konjičke pogosto zasežejo skupaj z drugim nezakonitim plenom, kot je naprimer slonovina. Nezakonita trgovina z vrstami je po podatkih Interpola letno težka do 20 milijard evrov. Februarja je bilo v okviru globalne akcije proti trgovini z divjimi živalmi zaseženih 20.000 živih živali, od mladičev tigrov do ptic pevk. Poročilo ZN iz leta 2024 je ugotovilo, da trgovina z divjimi živalmi prizadene več kot 4000 vrst, zaradi česar nekatere redke vrste izumirajo.

 Nezakonita trgovina z vrstami tudi v Jadranskem morju  

Poleg priljubljenih morskih datljev so v Jadranskem morju  posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov,  je za naš portal že opozoril Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška.

Kako lahko sami poskrbite za zdravje jadranskega morja? Ljudje lahko prepoznajo nezakonite vrste na jedilniku tako, da se poučijo o zaščitenih vrstah in sezonskih omejitvah. Če opazite kaj sumljivega, nemudoma odreagirajte in opozorite pristojne, saj vsako uživanje zavarovanih vrst prispeva k njihovemu izumrtju in škoduje celotnemu ekosistemu. "Informirajte se, povprašajte o izvoru rib, podpirajte trajnostni ribolov in se izogibajte uživanju ogroženih vrst. S trajnostno izbiro lahko naše morje ohranimo za prihodnje generacije," poudarja Čeprnja.

Ena največjih groženj zavarovanim vrstam so zločini proti naravi, ki vključujejo krivolov, zastrupljanje in nezakonito trgovino s prosto živečimi vrstami. Nezakonita trgovina z divjimi živalmi je eno najbolj donosnih kaznivih dejanj. Trgovina s prosto živečimi živalmi povzroča ogromno gospodarsko in družbeno škodo, ima pa tudi katastrofalne učinke na biotsko raznovrstnost in številne vrste pripelje na rob izumrtja. Čeprav so evropske države zelo pogosto ciljni trgi in tranzitna območja, primeri tihotapljenja divjih živali pogosto ostanejo neopaženi in nekaznovani, pojasnjuje. Narave ne smemo uničevati zaradi dobička in to se pri nas pogosto dogaja, svari.