Na Antarktiki je zlasti ob zahodni obali spečih več kot 100 ognjenikov, od katerih so številni skriti pod ledeno ploščo. Medtem ko so nekateri od teh vulkanov vidni, so mnogi zakopani globoko pod ledom, zato jih je težje odkriti in preučevati. Kot piše Independent, pa študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike pomenilo nevarnost za povečanje vulkanske aktivnosti. Raziskovalci so namreč izvedli 4000 računalniških simulacij, s pomočjo katerih so preučevali, kako postopna izguba ledu vpliva na magmatske komore, ki so zakopane pod antarktično ledeno ploščo. 

Ugotovitve znanstvenikov pa kažejo, da ko se led tali, razbremeni pritisk na skale pod njim, kar omogoča, da se stisnjena magma razširi. Ta proces poveča pritisk na stene magmatskih komor, kar lahko sproži vulkanske izbruhe.  Kot poudarjajo znanstveniki, teža ledene plošče namreč deluje kot pokrov na magmo, ki je ujeta pod njo. Ko se led stopi, zato tlak pade, posledično pa lahko plini, raztopljeni v magmi, uidejo – podobno kot bi odprli steklenico gazirane pijače, ponazarjajo. To sproščanje plina ustvarja pritisk v magmatski komori, kar pa povečuje verjetnost vulkanskega izbruha.

Čeprav se ti izbruhi pojavijo pod površjem in niso vidni, imajo lahko pomembne posledice, svarijo. Toplota iz podledeniških vulkanskih izbruhov namreč lahko še pospeši taljenje globoko pod površjem, oslabi ledeno ploščo in potencialno povzroči nadaljnjo vulkansko aktivnost. Znanstveniki opozarjajo, da bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu zmanjša površinski pritisk, kar povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Kot smo poročali so leta 2023 zabeležili rekordno nizke ravni morskega ledu na Antarktiki. Do tega pa je v prvi vrsti prišlo zaradi podnebnih sprememb, po poročanju francoske tiskovne agencije ugotavlja objavljena študija organizacije British Antarctic Survey (BAS), o kateri je poročala STA. 

Kot je navedla organizacija, se je največji obseg antarktičnega morja, pokritega z ledom, glede na zime v zadnjih nekaj desetletjih zmanjšal za dva milijona kvadratnih kilometrov oz. za območje, štirikrat večje od Francije.

"Prav zato nas je zanimalo, kaj lahko povedo klimatski modeli o tem, kako pogosto bi se lahko zgodile tako hitre velike izgube," je objavo študije pospremila vodilna avtorica Rachel Diamond.

Znanstveniki so analizirali 18 različnih klimatskih modelov in ugotovili, da so podnebne spremembe možnost tako obsežnega in hitrega taljenja povečale za štirikrat. Ob tem so opozorili, da so vzroki za taljenje ledu kompleksni, od temperature oceana in zraka do vetrov. Ko se sneg in led umakneta oceanu, količino sončne energije, ki se je od njiju odbila v vesolje, absorbira voda, kar pospeši tempo globalnega segrevanja.

Za razliko od Arktike, kjer se morski led zmanjšuje že od uvedbe satelitskih merjenj v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je trend taljenja na Antarktiki novejši pojav, znanstveniki pa ne pričakujejo povrnitve v prejšnje stanje. Tovrstni trendi lahko ogrozijo kite in pingvine.