Kot kažejo najnovejša poročila o ekološkem odtisu in biokapaciteti, ki jih je pripravila organizacija Footprint Data Foundation (FDF), bomo letos svetovni dan ekološkega dolga obeležili 1. avgusta. "To pomeni, da bomo na ta dan porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli na kredo oziroma v t. i. ekološkem dolgu. Svetovni dan ekološkega dolga nam je v primerjavi z lanskim letom, ko smo ga obeležili 2. avgusta, torej uspelo zamakniti, a žal v napačno smer," so sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje (IZO). 

V zadnjih petih letih se je trend ekološkega dolga sicer nekoliko izravnal, kljub temu pa napredek pri zamiku dneva ekološkega dolga še vedno ni dovolj hiter in ambiciozen glede na razsežnost izzivov, s katerimi se soočamo. Debora Barioni, koordinatorka projektov iz organizacije Global Footprint Network, ki v okviru FDF bdi nad izračuni ekološkega odtisa, izpostavlja: "V organizaciji Global Footprint Network verjamemo v potencial človeštva, da z usmerjenim delovanjem naredi konec prekomernemu ekološkemu odtisu. Dan ekološkega dolga za leto 2024 nas kritično opominja, da naravne vire uporabljamo 1,7-krat hitreje, kot jih lahko planet obnovi. Z osredotočanjem na inovativne rešitve, povezane z mesti, energijo, hrano, prebivalstvom in planetom, lahko bistveno premaknemo datum. Zavezani smo izvajanju teh sprememb ter zagotavljanju trajnostne prihodnosti, v kateri sta varnost virov in okoljska stabilnost dosegljivi za vse."

Kaj je ekološki dolg? 

Ekološki dolg označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje, ali z drugimi besedami dan, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kot ponazori znanstvenik Alessandro Galli, je ekološki odtis pravzaprav neke vrste bilanca. Na eni strani formule imamo biolške vire, ki so nam na voljo na planetu, na drugi strani pa povpraševanje po teh virih. In ko primerjamo ti dve strani, se izkaže nesorazmerje med njima. Dan okoljskega dolga izračunamo tako, da delimo ekološki odtis ljudi z biološkimi viri planeta in to pomnožimo z dnevi v letu. Potem pa dobimo dan, ko porabimo vse vire, ki so nam na voljo v letu dni.  Pri izračunu ekološkega odtisa med drugim upoštevajo prehranske vire, dobrine in storitve, ki jih uporabljamo vsak dan (oblačila, les), uporabo naravnih območij in površino gozda, ki bi ga potrebovali, da bi porabil CO2, ki ga 'pridelamo.' 

Zakaj v Sloveniji in ostalih državah EU ta nastopi toliko prej?

Kot je pojasnil Alessandro Galli, smo v EU in Sloveniji med bogatejšimi državami sveta: "Žal je precej visoka korelacija med višino naših prihodkov in med tem, koliko potrošimo. Več potrošnje namreč pomeni večje breme za planet. Zato pa ima večina držav z visokimi prihodki precej visok ekološki odtis,"  je pojasnil za naš portal. Slovenija je, kot pripoveduje, sicer poseben primer, saj sta v Sloveniji za razliko od ostalih evropskih držav, kjer je glavno gonilo nacionalnega ekološkega odtisa prehranski sistem, še posebej kritična sektorja mobilnosti in gradnje.

Več kot očitno je, da naše življenjske navade vse bolj izčrpavajo naravno okolje našega planeta, opozarjajo pri Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so pripravili slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, ki ga najdete na njihovi spletni strani.

Kot poudarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), kjer so zbrali številne nasvete za zmanjšanje ekološkega odtisa, bi pogozditev 350 milijonov hektarjev gozda svetovni dan ekološkega dolga zamaknila za osem dni: "Preživetje človeštva in naša kakovost življenja sta odvisna od zdravja bioloških virov našega planeta – od zdravja mreže življenja. Rodovitna zemlja, čista voda in zrak so potrebni za to, da lahko uspevamo – pridelujemo hrano in ohranjamo fizično zdravje. Cvetoči naravni ekosistemi, kot so oceani in gozdovi, so nujni za ohranjanje življenja na našem planetu, na primer z uravnavanjem podnebja in absorpcijo emisij ogljika. Glede na masovno prekomerno porabo bioloških virov so sedaj gospodarstva omejena z razpoložljivostjo biokapacitete Zemlje. Da bi zagotovili zdrav planet, ki nas lahko preživlja zdaj in tudi v prihodnosti, od nas zahteva zmanjšanje porabe virov in hkrati vzdrževanje ekosistemov našega planeta. Dobra novica je, da že obstajajo rešitve za izboljšanje zdravja naših ekosistemov in posledično zmogljivosti planeta za regeneracijo bioloških virov. To so varstvo okolja, obnavljanje, regenerativno kmetijstvo in ribolov."