Zaradi potencialne škode, ki jo azijski sršen lahko povzroči našim ekosistemom in kmetijstvu, je izjemno pomembno, da se ob morebitnem opažanju ukrepa hitro in učinkovito. Skupaj lahko pripomoremo k ohranjanju naravnega ravnovesja in zaščiti domorodnih vrst, pozivajo na Zavodu Republike Slovenije za varovanje narave.  

Lahko opleni populacije medonosnih čebel in divjih opraševalcev. Tako Zavod Republike Slovenije za varovanje narave svari pred azijskim sršenom, ki je zelo nevaren tudi za zdravje ljudi: "Gnezda azijskega sršena lahko štejejo več tisoč osebkov, ki za svoj razvoj potrebujejo veliko hrane. Odrasli osebki se sicer hranijo s sladkorji, vendar za zagotavljanje beljakovinsko bogate hrane za razvoj ličink plenijo druge žuželke. S tem negativno vplivajo na domorodne vrste in ekosisteme, saj zmanjšujejo lokalne populacije žuželk, biotsko pestrost, predstavljajo tekmeca domorodnim vrstam in vplivajo na stopnjo opraševanja. Veliko grožnjo predstavljajo predvsem kmetijstvu, zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem. V primeru pika lahko povzročijo zdravstvene težave pri ljudeh, še posebej v primeru alergij na strup, ko lahko pride do anafilaktičnega šoka." 

Kot smo poročali, na zavodu svarijo, da se bo azijski sršen najbrž kmalu razširil tudi v Slovenijo: "V Sloveniji azijski sršen še ni bil opažen. Zaradi njegovega uspešnega širjenja po Evropi pa obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas." Kot so pojasnili, je bil v Evropi prvič opažen leta 2004 v Franciji, kamor je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu. Nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 km. Trenutno so v Evropi njegove populacije zabeležene na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in Italiji. Vrsta se je pojavila tudi na Češkem, Madžarskem in Avstriji, kjer so bili ukrepi za hitro odstranitev za zdaj uspešni, naštevajo.  

Ne zamenjajte ga z evropskim sršenom, ki je naš zaveznik   

Telo azijskega sršena je z razdalje videti precej temno, saj sta glava in oprsje črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenem četrtem členu zadka. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno. V dolžino meri dva do tri cm. Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Merijo 60 x 80 cm in imajo majhno vhodno odprtino na strani. Gnezda se nahajajo med vejami v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih strukturah, kot so podstrešja ali balkoni. Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Najlažje ga bomo opazili med aprilom in oktobrom, najbolj aktiven je podnevi, ob mraku preneha leteti, opisujejo na zavodu. 

Kot poudarjajo, pa tujerodnih vrst ne smemo zamenjati z domorodnim evropskim sršenom, ki je naš zaveznik v boju proti invazivkam: Evropski sršen je pomemben del naše narave – uravnava število žuželk, tudi nekaterih škodljivcev v kmetijstvu. Pomemben je tudi z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, saj mu predstavlja edinega naravnega tekmeca. Ob šibkih populacijah evropskega sršena se bodo tujerodne vrste sršenov pri nas še lažje širile. 

Evropski sršen (Vespa crabro) je nekoliko večji, doseže dolžino od tri do 3,5 cm. Vrste se razlikujejo tudi po obarvanosti. Glava in oprsje evropskega sršena sta rdečerjava, zadek pa pretežno rumen, noge so v celoti rjave. Sprednji del glave s čeljustmi je rumene barve. Za razliko od azijskih imajo domorodni evropski sršeni gnezdo s široko vhodno odprtino na dnu gnezda. Njihova gnezda so tudi manjša, merijo do 30 x 60 cm in jih redko postavljajo na prostem – pogosto so v votlih drevesih, stavbah ali dimnikih, opisujejo. 

"Čeprav tudi evropski sršen pleni čebele, njegov vpliv ni tako velik kot v primeru tujerodnih sršenov. Medonosne čebele so tekom sobivanja z domorodnim sršenom že oblikovale obrambne mehanizme. V primeru tujerodnih sršenov, posebej azijskih, ki plenijo v velikem številu po več deset sršenov hkrati, pa se čebele ne znajo braniti napadov, več se zadržujejo v panju in ne odhajajo na pašo, kar lahko vodi v propad čebeljih družin. Škoda, ki jo domorodni sršen povzroči v čebelarstvu in sadjarstvu, je manjša, kot so njegove koristi v okolju, zato ga ne smemo uničevati," poudarjajo. 

Nikar na lastno pest proti azijskemu sršenu 

A tudi proti azijskemu sršenu nikar ne ukrepajte sami, če bi ga slučajno opazili tudi pri nas: "Strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek. Ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih – lociranju in uničevanju gnezd s strani primerno opremljenih in usposobljenih služb," poudarjajo na zavodu.  

Zaradi potencialne škode, ki jo azijski sršen lahko povzroči našim ekosistemom in kmetijstvu, je izjemno pomembno, da se ob morebitnem opažanju ukrepa hitro in učinkovito. Skupaj lahko pripomoremo k ohranjanju naravnega ravnovesja in zaščiti domorodnih vrst. Kako ravnati, če ga opazite, pa preberite v tem članku.