Ker cena kakavovih zrn postavlja rekorde brez primere na trgu surovin, bo tradicionalno darilo za izkazovanje ljubezni letos nekoliko bolj udarilo po žepu kot v preteklosti. Če je ljubezen večna, to namreč nikakor ne velja za nizko ceno kakava, ključno sestavino najbolj priljubljene poslastice – čokolade, poroča AP.  

Čokolada je ena najbolj priljubljenih sladic na svetu, zato je postala izdelek množične potrošnje: povprečen Evropejec in prebivalec ZDA na leto poje več kot 5,2 kilograma čokolade. Globalno gledano se v Evropi proda 47 odstotkov, v ZDA pa 20 odstotkov čokolade. Avstrijci in Nemci pojedo povprečno devet kilogramov čokolade na leto, kar jih uvršča med vodilne v Evropi. V povprečju Slovenec zaužije 5,8 kilograma čokolade na leto, so zapisali v društvu za sonaraven razvoj Focus v povzetku poročila z naslovom Grenko-sladka čokolada.

'Spektakularno zvišanje cen kakava' 

"Zvišanje cen kakava je naravnost spektakularno, zdaj lahko ta trend opazujemo že 2 leti in pol," je pojasnil Philippe de Sellier, vodja belgijske čokoladne zveze Choprabisco. Še poleti 2022 je cena kakava znašala manj kot 2000 dolarjev na tono, v začetku lanskega leta pa se je resnično povzpela in med božično sezono dosegla vrh pri dobrih 12.000 dolarjih, od takrat pa se giblje okoli meje 10.000 dolarjev.

"Priča smo cenam brez primere. Tako visoke niso bile že zadnjih 50 let," je povedal Bart Van Besien, politični svetovalec skupine za pravično trgovino Oxfam. Vpliv je mogoče čutiti v deželi čokoladnih gurmanov – Belgiji. Skoraj 300 čokoladnih podjetij se zaradi vedno višje cene kakava sooča s težavami. 

Dominque Persoone, lastnik slavne belgijske blagovne znamke Chocolate Line, ima v svoji delavnici v Bruggeu še vedno dovolj kakavovih zrn za mletje, a se ima za srečnega, deloma zato, ker ima tudi svojo plantažo kakava v Mehiki. Kot izpostavlja, je veliko podjetij v branži v težavah, če nimajo od prej zagotovljenih dobrih pogodb. Številni butični proizvajalci čokolade 'krvavijo', opozarja.  

Nekateri  so v tem času preprosto zaprli proizvodnjo in si vzeli prisilne počitnice, v upanju, da bo velika noč skupaj s čokoladnimi jajci in zajčki prinesla boljše novice. Številni si namreč ne morejo privoščiti, da bi dodatne stroške zaradi cen kakava prevalili na svoje stranke, saj ti ne želijo plačati takšne razlike. Nekateri so čokolado v zadnjem letu podražili za 20 odstotkov.  

Zakaj takšen skok cen kakava? 

Na vedno višjo ceno vplivajo številni dejavniki, med njimi najpomembnejše podnebne spremembe, bolezni, špekulacije z blagom in stiska pridelovalcev, našteva AP. 

"Padec proizvodnje, ki se je zgodil zdaj, je bil neposredno povezan s podnebnimi spremembami," je pojasnil Van Besien in s prstom pokazal na spremembe v količini padavinan in suše v zahodni Afriki, ki so oslabili občutljive rastline. 

Kakav je izjemno občutljiv na kakršne koli vremenske spremembe, še posebej na toplejše vreme. Toplejše in bolj suho vreme lahko s seboj prinese bolezni, ki povzročijo slabo letino in dolgoročno vplivajo na kakovost kmetijskih zemljišč. Ker so letine še vedno slabe, bodo cene kakava v bližnji prihodnosti morda še rasle, poroča Euronews.

Regije, kot je severovzhodna Brazilija, eno od svetovnih pomembnih območij pridelave kakava, pa se spopadajo z vse večjo suhostjo. Kakav je namreč narejen iz zrn kakavovega drevesa, ki uspeva v vlažnem podnebju. Pridelek je tako v  regijah, ki se vedno bolj sušijo, v težavah, prav tako tudi kmetje, ki ga gojijo. To ni samo brazilska zgodba, piše AP. Po vsej zahodni Afriki, kjer pridelajo 70 % svetovnega kakava, ter v Ameriki in jugovzhodni Aziji spreminjajoče se ravni vlage ogrožajo občutljivo ravnovesje, potrebno za proizvodnjo. Te regije, kjer še uspevajo živahni ekosistemi in žitnice, ki hranijo svet, so vedno bolj ogrožene zaradi suše.