Študija, ki so jo vodili znanstveniki iz raziskovalnega središča Eurac v Italiji, je ena redkih, ki daje dolgoleten pogled na snežno situacijo v Alpah, poroča Euronews. Ugotovitve so zaskrbljujoče. Med letoma 1920 in 2020 kažejo povprečno 34-odstotno zmanjšanje snega v celotnih Alpah, pri čemer so še posebej prizadeta jugozahodna pobočja, kaže študija, objavljena v znanstveni reviji International Journal of Climatology. 

Kot je za Euronews pojasnil vodilni avtor študije Michele Bozzoli, je v Alpah opazen izrazito negativen trend novozapadle snežne odeje. "Predvsem opazno zmanjšanje količine snega je opaziti po letu 1980. Ta datum sovpada tudi z enako močnim dvigom temperatur." Z drugimi besedami, podnebne spremembe dramatično spreminjajo podobo najvišjega in najširšega gorovja v Evropi, opozarja. 

Slovenija med državami, ki izgublja največ snežne odeje 

Podatke o sezonskem sneženju in padavinah so zbrali na 46 lokacijah po Alpah, od Francije do Slovenije. Nekatere države beležijo od 23 odstotkov manj snežnih padavin v severnih Alpah do skoraj 50-odstotnega padca na jugozahodnih pobočjih. Najbolj negativne trende beležijo lokacije pod nadmorsko višino 2000 metrov v regijah, kot so Italija, Slovenija in del avstrijskih Alp, je naštel Bozzoli. V alpskih območjih na severu, kot sta Švica in severna Tirolska v Italiji, raziskovalci opozarjajo, da ima na debelino snežne odeje ključen vpliv nadmorska višina. Kljub povečanju padavin v zimski sezoni se snežne padavine na nižjih nadmorskih višinah namreč vse pogosteje spreminjajo v dež, saj temperature naraščajo skladno z izpusti toplogrednih plinov. V južnejših območjih so se temperature dvignile do te mere, da, kot opozarjajo raziskovalci, tudi višje dež pogosto prevladuje nad sneženjem.

Snežnih dni v Sloveniji vedno manj 

Kot kažejo dolgoletne meritve Agencije za okolje, sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. Kot je že pojasnil naš hišni prognostik Rok Nosan, se prav tako zmanjšuje tudi količina zapadlega snega, in sicer za okoli deset odstotkov na desetletje.

''Po pesimističnem scenariju bomo imeli ob koncu stoletja po nižinah še za polovico manj dni s snežno odejo, kot znaša povprečje zadnjih 20 let. V visokogorju pa se bo snežna odeja zaradi obilnejših zimskih padavin verjetno najprej povečala, proti koncu stoletja pa zmanjšala.''

Na uradni meteorološki postaji v Ljubljani je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (1960–1969) namreč skupaj zapadlo 12 metrov in 32 centimetrov snega, v zadnjem desetletnem obdobju (2011–2020) pa le pet metrov in 52 centimetrov, kar je več kot polovico manj kot pred 50 leti.

''Seveda to še ne pomeni, da ne bomo imeli v prihodnosti še kakšne s snegom radodarne zime, a kljub temu je trend jasen. Zaradi dviga temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev je mrzlih in sneženih zim vse manj,''  izpostavlja Nosan.

Tudi v višjeležečih alpskih dolinah v Sloveniji je snega v povprečju vse manj. Pri Agenciji za okolje so pripravili zanimivo grafiko, ki prikazuje, da je bilo v zadnjih 60 letih v Ratečah zelenih devet božičev, od tega jih je bilo kar pet v zadnjih desetih letih. Medtem v visokogorju ni zaznati večjih sprememb v trajanju in višini snežne odeje. Po najvišjih vrhovih je namreč pozimi kljub višjim temperaturam še vedno dovolj hladno, da sneži, se bo pa to verjetno ob nadaljnjem ogrevanju ozračja čez nekaj desetletij spremenilo.

Žal obeti za vse ljubitelje snega tako niso najboljši, pravi Nosan: ''Po pesimističnem scenariju bomo imeli ob koncu stoletja po nižinah še za polovico manj dni s snežno odejo, kot znaša povprečje zadnjih 20 let. V visokogorju pa se bo snežna odeja zaradi obilnejših zimskih padavin verjetno najprej povečala, proti koncu stoletja pa zmanjšala.''